Domače znanje, tuja tehnika

Podobno kot vsaka med 15 dosedanjimi tematskimi razstavami čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica, je tudi v petek odprta z naslovom Malo potuje, malo po naše vsestransko dovršeno delo. Ob čipkah v italijanskem risu jo odlikuje tudi izjemna postavitev.

Začetne, študijske čipke italijanskega risa Foto: Saša Dragoš
Začetne, študijske čipke italijanskega risa Foto: Saša Dragoš

CERKNO > Marjetice, kot se je poimenovalo okrog 30 članic cerkljanske klekljarske sekcije, slovijo po izjemni natančnosti. Prav to poudarjajo čipke, ki so izdelane v italijanskem risu, po katerem so posegle za letošnjo tematsko razstavo in v petek zvečer, kot že petnajstkrat prej, prenapolnile muzejsko galerijo.

Italijanski ali flandrijski ris klekljaricam na Idrijskem in Cerkljanskem pred desetletji ni bil nepoznan. Z italijanskimi trgovci je klekljanje z manjšim številom parov (tremi do petimi pari klekljev) celo začelo izpodrivati značilne idrijske tehnike in je bilo predmet številnih prerekanj strokovnjakov. Z zaščito idrijske čipke in tehnik za njihovo izdelavo in usihanjem prekupčevanja pa je tonil v pozabo.

Cerkljanske klekljarice, ki so na vseh dosedanjih razstavah razvijale zaščiteno idrijsko čipko, so ga torej potegnile iz pozabe. “Italijanski ali flandrijski ris se občutno razlikuje od idrijskega. Klasičnih postavkov ni, če je potrebno le kakšen ovitek. Tudi kvačkanje je pri delu s tremi pari povsem drugačno. Rožice so izdelane le s posukano nitko, pač pa so zanj značilni številni zavoji. Vse smo se morale naučiti na novo. Vzorce smo dobile iz arhivov, Italije, nekaj članic pa jih je narisalo samo,“ je povedala Marija Rejc, ko nas je popeljala po razstavi.

In je bilo kaj videti. Čipke, drobnejše in nežnejše od idrijskih, so prefinjeno delo. Taka je tudi postavitev, ki jo je z izjemnim posluhom zasnoval idrijski oblikovalec Dado Andder. Čipke je na črno-rdečo podlago, s prav tako obarvano spremljajočo opremo vse do inštalacij, razporedil v ritmu treh oziroma petih klekljarskih parov in ustvaril sočasno umetniško in živahno delovno podobo obeh razstavnih prostorov.

“Čipke so nastajale v okviru študijskega krožka oziroma projekta Ohranjanje manj znanih klekljarskih tehnik, s katerim smo uspele pri Andragoškem centru. Po oktobrski delavnici, ki jo je vodila nepogrešljiva mentorica Stana Frelih, nam je bila pri klekljanju vseskozi na voljo njena pomoč. V razstavljene čipke smo vložile preko 3300 ur dela,” je še povedala Rejčeva.

Razstava, ki je odlična kombinacija nove-stare tehnike in razkošnega domačega znanja, tega ne skriva. Odprta bo do jeseni in je resnično vredna ogleda.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano