Dobre na vse možne načine

Na Planini pri Ajdovščini so znova priredili praznik v čast marelici. In čeprav letina ni obilna, so pridelovalci iz zgornjega dela Vipavske doline s sodelavci kmetijskega zavoda pripravili razstavo in pokušino marelic ter marmelad. S strokovnjaki so se sprehodili skozi nasade, gospodinje s Planine pa so poskrbele za domače dobrote.

Odpri galerijo

PLANINA > Budanska, Fortunatova, Peterlinka, Bolčkova, pisana, Česnova, Markova, debeli flokarji, volovsko srce, san castrese je le nekaj sort marelic, ki uspevajo na Primorskem. Številne med njimi tudi v nasadih na Planini pri Ajdovščini, kjer je posajenih največ marelic v Vipavski dolini.

Največ jih je v Brdih in zgornji Vipavski dolini

Po podatkih kmetijskega strokovnjaka Ivana Kodriča je na Primorskem največ intenzivnih mareličnih nasadov še vedno v Goriških brdih, približno 12 hektarjev, z desetimi jim sledi zgornja Vipavska dolina. Po tri hektare nasadov imata še spodnja Vipavska dolina in Istra. Primorski sadjarji pridelajo 78 odstotkov celotne proizvodnje marelic v Sloveniji. Večino prodajo za konzum, manjše količine predelajo v marmelade, industrijske predelave pa v bistvu ni.

“Na trgu marelica dosega visoke cene in takih industrija ne bo nikoli plačala. Marelica ima priložnost, njen tržni položaj je precej boljši kot pri breskvah, saj je je malo, zato je iskano sadje. Je pa tudi res, da ne uspeva na vseh legah. Najboljše so nad dolino, obrnjene proti severu ali severovzhodu, na vetru, pozimi v senci, malo ilovnate lege, ker bolje prenašajo sušo. Marelica je zelo občutljiva na okužbe s fitoplazmo in druge bolezni, zato se mora vsak pridelovalec zavedati, da bo moral nasade podsajati,” našteva Kodrič.

Tudi skrbno delo se vedno ne obrestuje, letos ugotavljajo pridelovalci. Spomladanske ohladitve, slabo vreme ob cvetenju, po ocenah kmetijskih strokovnjakov pa tudi premalo mraza pozimi, so botrovali k slabši letini na bolj zaščitenih legah. “Letos smo jih pobrali okrog 300 kilogramov, če bi bila letina normalna, bi jih lahko tudi 30 ton,” pravi Peter Marc s Planine, ki obdeluje dva hektarja nasadov s 1700 drevesi. Sam je sprva nameraval saditi kostanj, a se je po nasvetu kmetijskih svetovalcev premislil. Kupce za sveže marelice je našel po vsej Sloveniji, prodaja le najboljše. Slabše razdeli sorodnikom za marmelado, ostanek pa predela v marelično žganje.

Z znanjem in izkušnjami nad nadloge

Tudi Marc se v nasadih srečuje s problemom fitoplazme in drugimi boleznimi. Tej problematiki je namenjen nacionalni projekt o karantenskih boleznih koščičastih sadnih vrst, pri katerem so moči združili strokovnjaki kmetijskega inštituta in sodelavci kmetijsko gozdarskega zavoda iz Nove Gorice. Kot je ob pohodu skozi nasade poudarila dr. Nikita Fajt iz novogoriškega zavoda, so pri ugotavljanju okuženosti na Primorskem med drugim vzorčili tudi 50 in več let stara drevesa. Ugotovili so, da ta sicer imajo fitoplazmo, a to ne vpliva na njihovo rodnost. “Očitno bomo morali v prihodnosti ponuditi tudi sadilni material starih lokalnih in odpornih sort, ne samo novih,” je napovedala. Okužbo s fitoplazmo je težko zatreti, dodatna težava v Vipavski dolini pa so iglavci, ki so vmesni gostitelji škodljivih organizmov, še ugotavljajo strokovnjaki.

Prvi strokovno voden pohod skozi marelične nasade na Planini pa ni minil le v znamenju težav in skrbi, ampak tudi z dobrim okusom. Za to so poskrbele članice Društva gospodinj s Planine, ki so pohodnike pogostile z joto z repo in mareličnimi cmoki. Ob razstavi marelic v nasadu Viljema Marca so pripravili tudi pokušino marelic in marmelad in drugih dobrot.

ALENKA TRATNIK

---