Do podpore najlažje pridejo veterani

Novogoriška občina v teh dneh z objavljanjem zadnjih rezultatov zaključuje letošnje razpise za podporo dejavnostim nevladnih organizacij. Največ denarja je namenila športu, a za to je bilo tudi največ interesa. Na nasprotni strani pa so se le štiri združenja potegovala za 21.000 evrov, namenjenih vojnim veteranom.

NOVA GORICA > Na vseh razpisih skupaj je občina razdelila 750.000 evrov, od tega približno 475 tisočakov med športna društva. Prijavljenih na razpis je bilo 62. Po skupnem znesku za posamezno področje športu sledijo socialne dejavnosti, ki jih je letos občina sofinancirala z 90.000 evri. Znesek je mestni svet dvignil za 20 tisočakov, denar je dobilo 29 od 38 prijavljenih organizacij. Za mladinske programe je občina devetim od 16 prijavljenih dodelila 59 tisočakov, kulturnim dejavnostim enako vsoto.

Športnim dejavnostim namenjeni znesek je bil razdeljen na tri dele. S prvim (skoraj 39.000 evrov) so sofinancirali 26 večjih prireditev, z drugim (117.434) pa krili del stroškov za poklicne trenerje v desetih klubih. Najzajetnejši del (318.166 evrov) pa je šel za sofinanciranje delovanja 50 društev. Med slednjimi jih je glavnina prejela po nekaj tisoč evrov, 14 pa manj kot tisočaka. Najnižji dodeljeni znesek je bil 114 evrov (ŠKT Zalošče). Nekatera društva, posebej tista, ki so bolj množična in imajo športne šole, pa so prejela 11.000 evrov (ŠD Gorica), 22.000 (Košarkarsko društvo Nova Gorica mladi), skoraj 25.000 (Odbojkarski klub Gorica), po 26.000 (ŠD GO šport in AK Gorica) ter po nekaj čez 30.000 evrov. Ta zneska sta šla solkanskim kajakašem ter Društvu mladi nogometaš Gorica. Nekatere organizacije so dobile subvencije iz vseh treh kvot.

Petnajst društev v konkurenci 16, ki se ukvarjajo tudi s tehnično kulturo, je prejelo 46.000 evrov, za veteranske organizacije pa je občina rezervirala 21.000 evrov. Toda dejstvo, da je ta znesek najnižji, je pravzaprav varljivo, kajti za ta denar so se potegovala zgolj štiri združenja.

Od 90.000 evrov za podporo organizacijam s socialnimi programi jih je daleč največ, 23.000, prejela Goriška območna Karitas. Dotacija je namenjena pomoči ljudem v stiski. Po višini sledijo prispevek za program zmanjševanja socialne izključenosti, ki ga vodi MDPM za Goriško (skoraj 8000 evrov), ter skupna zneska za po dva programa društva slepih in slabovidni oziroma društva invalidov. Vsakemu so dodelili okoli 7000 evrov. Pičlih 117 pa jih je občina dala za podružnico Društva za zdravje srca in ožilja.

Torto za šport razreže mestni svet

Po kakšnih ključih in merilih se je denar delil? Osnova za vsa področja so posamezni odloki o sofinanciranju, ki se opirajo tudi na državne predpise in nacionalne programe. Določajo pravila za delitev denarja in kot pravi višji svetovalec za družbene dejavnosti v novogoriški mestni upravi Robert Cencič,“glede na posebnosti področja opredeljujejo pogoje za sofinanciranje.” Pri športnih organizacijah, na primer, za katere je zadolžen sogovornik, na to vplivajo množičnost, doseganje rezultatov, ravni, na katerih se merijo društva ...

Od 59.000 evrov za sofinanciranje društev s programi za mladino in otroke je levji delež (dobrih 32.000) dobil zavod Masovna. Večje zneske (med 5500 in 7000 evri) so prejeli še ŠD Sonček, MDPM za Goriško ter Rod soških mejašev. Na razpisu za področje tehnične kulture pa sta največ prejela Aeroklub Edvard Rusjan (slabih 13.000 evrov) in DPD Soča (skoraj 7500).

Omenjena pravila pa za področji športa in tehnične kulture opredeljujeta še letna programa, ki ju potrjuje mestni svet. Brez njiju, pravi Cencič, teh dveh razpisov niti objaviti ne morejo. “V programu za šport mestni svet našteje, katere panoge se bo sofinanciralo, katera področja ter kaj: ali objekte ali delo strokovnega kadra ali materialne stroške,” opisuje Cencič. Dodaja, da svetniki tudi opredelijo, kolikšen delež zneska bo namenjen posameznemu programu, od rekreacije do vrhunskega športa: “V deležih se vnaprej določi, kako denar razdeliti med klube. Je pa zaveza občine, da ga več kot dve tretjini usmeri v delo z otroki in mladino. Več gre za tekmovalni šport mladih, kjer so tudi stroški višji.”

Veterani so najlažje segli do subvencij, saj so le štiri združenja kandidirala za 21.000 evrov. Skoraj 12.000 oziroma 7000 sta jih prejeli območni organizacija borcev NOB in združenje veteranov vojne za Slovenijo. Društvo Sever in območno častniško združenje pa sta dobili vsako dober tisočak.

Denar za kulturo delijo “projektno”

Na področju kulture pa po besedah za ta razpis zadolžene občinske uslužbenke Majde Petejan denar delijo le na podlagi kriterijev iz odloka. “Nobeno področje nima prednosti, sofinancira se od kulturne dediščine do kinematografije,” je povedala. Razložila je tudi, da kandidati, ki uspejo, dotacij ne prejmejo za dejavnost, kot to velja pri športnih ali veteranskih društvih, pač pa za sofinanciranje posameznega projekta v določenem deležu. Podobno velja na nekaterih drugih področjih. Pri ocenjevanju vlog “kulturnikov” pristojni najprej preverjajo utemeljenost programa in njegov pomen za občino ter prispevek k raznovrstnosti in prepoznavnosti kulturne ponudbe, inovativnost, reference ... Vloge, ki naštetemu ustrezajo, nato vrednotijo še vsebinsko in nazadnje finančno. Kot je dejala Petejanova, vsako leto dobijo približno 30 prijav in tudi za to področje rezervirani letni znesek ostaja podoben.

Poleg tega pa občina kulturne dejavnosti sofinancira še preko JSKD, ki na leto razdeli okoli 100.000 evrov. Denar daje ljubiteljski kulturi, prvenstveno orkestrom in pevskim zborom.

AMBROŽ SARDOČ

---