Do evropskega denarja bo poslej težje priti

V preteklosti je bilo opravljenega veliko dela na komunalni infrastrukturi, lokalnih cestah, vrtcih in šolah, tega pa poslej ne bo več. Nova finančna perspektiva prinaša evropska sredstva za drugačne programe, do njih pa bo na lokalni in regijski ravni težje proti kot doslej, so ugotavljali župani na današnji seji sveta severnoprimorske regije.

NOVA GORICA > "Spremembe za prihodnjo finančno perspektivo 2014-2020 so zares velike, način, na katerega smo lahko z občinske ravni v zadnji finančni perspektivi koristili sredstva, ne bo več mogoč," je ob robu sestanka povedal tolminski župan Uroš Brežan.

Ob tem je poudaril, da se po drugi strani spreminjajo tudi pravila za financiranje občinskih proračunov, saj se bistveno znižujejo zneski, ki jih bodo dobile občine: "Se pravi, da bo v naslednjem obdobju veliko teže uresničevati vse tiste želje in potrebe, ki jih imajo naši občani glede izgradnje nove lokalne infrastrukture."

Evropskega denarja bo manj za projekte zahodne slovenske regije, ki bo sedaj združevala štiri večje statistične regije. Zato bo potrebna temeljita priprava projektov, združevanje večjega števila lokalnih skupnosti, saj bodo sredstva osredotočena na ustvarjanje večjega števila delovnih mest, varovanje okolja in večjo socialno vključenost vseh prebivalcev. Župani so v razpravi želeli vedeti, kakšne projekte glede na vse povedano občine lahko začnejo pripravljati, vendar na to niso dobili jasnega odgovora. Do prvih razpisov za dodelitev evropskega denarja, skupno naj bi ga bilo za 3,2 milijarde evrov, naj bi prišlo šele konec leta 2015 oz. v začetku leta 2016.

Evropske usmeritve in ključni cilji se odražajo v operativnem programu finančne perspektive 2014-2020, zato je največ denarja namenjenega za spodbujanje transferja tehnologij iz znanosti in univerz v gospodarstvo, v spodbujanje gospodarstva za delovna mesta, še posebej t.i. zelenih delovnih mest, večje zaposlovanje in vključujočo družbo vseh prebivalcev.

"Glede na izhodišča, ki jih postavlja EU in se s tem tudi odražajo v vseh naših dokumentih, bo treba pripraviti večje, kompleksnejše in bolj povezane projekte. To pa pomeni, da bo potrebno povezovanje različnih deležnikov v regijah in tudi v širšem prostoru, podobno pa bo veljalo tudi pri kandidiranju na čezmejne programe," je povedala direktorica Posoškega razvojnega centra Almira Pirih.

STA

---