Divje babe mora spoznati svet
Goriška
01. 06. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 06.46
Turistično društvo Reka je minuli vikend organiziralo prvi mednarodni festival Glas piščali, da bi populariziralo paleontološko najdišče Divje babe in njegovo najbolj imenitno najdbo - neandertalčevo piščal. Pri pogledu v njegovo prihodnost so pomagali izkušeni gostje iz Krapine.
REKA
>Dvajsetletnica najdbe najstarejšega svetovnega glasbila - nendertalčeve piščali v ledenodobnem najdišču Divje Babe in desetletnica istoimenskega arheološkega parka, predvsem pa njuna skromna odmevnost v domačem in širšem prostoru, so bili povod prvemu festivalu Glas piščali. Minuli vikenda ga je pripravilo turistično društvo Divje babe z Reke, vasi pod najdiščem. Z gosti iz Krapine, najbogatejšega najdišča ostankov neandertalca v Evropi, slovenskimi poznavalci in domačini so iskali možnosti za popularizacijo najdišča in organizirali zabaven povratek v ledeno dobo.
V Krapini stokrat več obiskovalcev
Župana občin Krapina in Cerkno Zoran Gregurović in Jurij Kavčič sta podpisala listino o sodelovanju. Krapina se je predstavila z bogastvom svoje zgodovine in na njej slonečega kulturnega življenja. Če je soditi po povedanem, Cerkno do popularizacije Divjih bab loči vrsta let in milijonov evrov. Krapina, ki velja za najbogatejše najdišče ostankov neandertalcev v Evropi, se ponaša tudi z najsodobnejšim, deset milijonov evrov vrednim muzejem neandertalca. Od otvoritve leta 2010 ga je obiskalo preko pol milijona ljudi. Divje babe jih letno obišče okrog tisoč. “Ker Slovenija menca”, kot je bil prepričan Ljuben Dimkaroski, ki po svetu igra in popularizira najpomembnejšo najdbo Divjih bab - piščal oziroma inštrument, na katerega igra vse zvrsti glasbe. Ne le igra, pač pa tudi izdeluje, raziskuje in utemeljuje pomen inštrumenta, ki je povsem spremenil pogled na neandertalca. Vse na svoje stroške.
Divje babe hočejo iz anonimnosti
Zaigral je tudi za uvod v festival. V nadaljevanju so slovenski arheologi, muzealci in spomeniški strokovnjaki utemeljevali, zakaj v pomanjkanju denarja in brez upravljavca najdišča ni mogoče pričakovati sprememb v Divjih babah. Še manj nadaljevanja arheoloških izkopavanj ali morebitne zaposlitve arheologa v domačem Mestnem muzeju za Idrijsko in Cerkljansko, ki bi lahko z upravljanjem vsaj zastavil uspešno zgodbo po vzoru krapinske.
Želje in načrti, kot so poudarjali domačini, so visoki, utemeljeni in realni. Medtem so krapinski neandertalci (organizirani v društvo) netili ogenj, pripravljali žar in enostavno glineno posodje za peko postrvi (Reka leži ob Idrijci) in se z obrednim plesom zahvaljevali za dobro jedačo.
Okoliška turistična društva so predstavila ponudbo svojih vasi. “To je uvod v obetavnejše nadaljevanje festivala. Odločeni smo narediti vse za predstavitev Divjih bab v svetu. S Krapino že sodelujemo, prihodnji teden potujemo v nemški Neandertal in imamo o že partnerje iz Avstrije. Letos življenje neandertalca samo predstavljamo, prihodnje leto pa bomo turistična društva povabili na tekmovanje v njihovih spretnostih,” je povedal predsednik TD Jože Podobnik.
Sodelovalo je tudi TD Šebrelje, ki jim najdišče formalno pripada. To obeta, da so nekdanji spori preseženi. Obe vasi naj bi skupaj z občino, LTO Laufar in partnerji s časom le zasnovali novo zgodbo v projekt v prid svetovno pomembnim Divjim babam in spodbudili Slovenijo k zavedanju pomena odkritih začetkov življenja na naših tleh.
SAŠA DRAGOŠ