Direktorici sklada je vseeno, da na bloku manjka pol fasade

Nataše Leban, direktorice novogoriškega stanovanjskega sklada, ki za davkoplačevalski denar gradi in kupuje stanovanja, ne zanima, ali je pročelje štirih blokov, ki jih je sklad naročil in jih deloma še poseduje, v skladu z načrti. “Malo sem ga prelistala, brala ga nisem,” je na sodišču odgovorila na vprašanje, ali je seznanjena z izvedenskim mnenjem o tem. Anton Kosmačin, direktor podjetja, ki je vodilo in nadziralo gradnjo, pa meni, da je tožba stanovalcev nič manj kot politična zarota.

NOVA GORICA > Umazana voda, neobstoječa parkirišča, poplavljene terase, neurejena okolica: to je le nekaj tegob lastnikov stanovanj na Vojkovi ulici. Največja med njimi je plesen, ki razjeda zidove stanovanj v vseh štirih blokih.

Izvedensko mnenje, ki ga je družba Irma izdelala pred slabim letom dni, neizpodbitno ugotavlja, da imajo stavbe namesto pet centimetrov termičnega le dva centimetra običajnega ometa. Od tod vlaga in plesen po zidovih. Po neuspešnih poskusih, da bi s prodajalcem stanovanj, Stanovanjskim skladom Mestne občine Nova Gorica, dosegli dogovor, so lastniki vložili tožbo. Na včerajšnji obravnavi so najprej pričali oni.

Kdo kuha “mineštrce”

“Ko smo dobili izvedensko mnenje, smo se oglasili pri Zoranu Krpanu, ki je bil pri nas vodja del, v tistem času pa je vodil gradbišče Eda centra. Vprašali smo ga, kakšen omet imamo na pročelju, in kot iz topa je izstrelil, da običajnega dvocentimetrskega,” je pričal Miloš Lozič.

“Plesen se je začela v mojem stanovanju pojavljati že v letih 2005 in 2006, o čemer smo obveščali sklad. Odgovarjali so nam, da premalo kurimo in zračimo ter 'kuhamo preveč mineštrc'. Šele po tem, ko smo prebrali mnenje, pa sem razumel, kakšni so vzroki za plesnive stene,” je pojasnil Boris Tušar.

Tožene stranke, poleg Stanovanjskega sklada še zasebna družba Stan-ing, ki ji je sklad kot naročnik zaupal izvedbo gradnje in strokovnega nadzora, se branita s tezo, da je tožba skupine stanovalcev prišla prepozno. Zakon namreč določa, da mora biti tožba vložena najkasneje leto dni po odkritju nepravilnosti, stanovalci pa naj bi za napake vedeli že prej. “Vedeli smo za posledice,” vztrajno pojasnjuje Lozič, “nismo pa vedeli, da so te povezane z nepravilno izvedenimi gradbenimi deli. To je razkrilo šele poročilo izvedenca iz leta 2012.”

Plačala je študijo, a je ni prebrala

Izdelavo izvedenskega mnenja je naročil stanovanjski sklad, ki se v zgodbi pojavlja v dvojni vlogi: bil je naročnik gradnje in prodajalec stanovanj za trg, hkrati pa je še vedno lastnik 21 stanovanj v štirih stavbah.

“Mnenje smo naročili zato, da bi ga plačali. Ostali lastniki namreč niso kazali nobenega namena, da sodelujejo pri financiranju izdelave mnenja,” je včeraj na sodišču zatrdila direktorica sklada Nataša Leban.

Povedala je tudi, da mnenja ni prebrala. Na vprašanje, kaj meni o tem, da manjkajo trije centimetri ometa na pročelju, je odgovorila, da nima ustreznega znanja, da bi se opredelila do tega vprašanja. “Gospa očitno res ne ve ničesar in je nima smisla spraševati,” je zaključil odvetnik tožnikov Ivan Makuc.

O plesni in lažeh

“V naših stanovanjih težav s plesnijo nimamo,” je še zatrdila Lebanova, “kar se nas tiče, je torej fasada o.k.”

“To ne drži,” trdijo najemniki. V večini skladovih stanovanj je plesen, o čemer so se z Lebanovo tudi večkrat in ob različnih priložnostih pogovarjali. “Kar nekaj smo vložili v stanovanje in ko smo enkrat spet prebelili zaradi plesni, smo se oglasili pri direktorici z dobronamerno prošnjo, naj nam od najemnine vsaj odbije stroške za barvo. Zabrusila nam je, da lahko samo pokliče pleskarja, pri vse ostalem pa ima zvezane roke,” nam je povedal eden od najemnikov, ki je plesen za silo pregnal iz spalnice, še vedno pa se bori v otroški sobi: “Vajeni smo potrpeti, zato smo v dobri veri prosili le za malo razumevanja. Pa ni šlo,” je še povedal in se nad direktoričino izjavo, da plesni v najemniških stanovanjih ni, močno začudil.

V zgodbi o plesnivih stanovanjih je javni interes na dvojni preizkušnji.

Prvič: na desetine lastnikov je pošteno plačalo ceno za stanovanja, ki niso zgrajena tako, kot bi glede na projekte morala biti. Zato imajo težave in stroške, nekateri, predvsem otroci, tudi zoprne zdravstvene težave.

In drugič: vsem na očeh propadajo stanovanja v javni lasti, zgrajena z denarjem davkoplačevalcev.

Kdo ščiti koga?

Stanovanjski sklad je bil naročnik gradnje blokov. Stan-ing je izpeljal projekt: izbral je izvajalca (SGP Gorica), vodil gradnjo in na svoje račune pobral kupnino. Po pogodbi je bilo prav to podjetje, ki ga vodi Anton Kosmačin, odgovorno tudi za strokovni nadzor. Zaupalo ga je podjetju Egit, natančneje Miru Bizjaku, ki je v imenu Stan-inga tudi prodajal stanovanja.

Stan-ing je torej tisti, od katerega bi lahko načeloma stanovanjski sklad terjal odgovornost za slabo izvedena dela. A se to do danes še ni zgodilo. In se morda nikoli ne bo. Zgodilo pa se je, da je Kati Mininčič, dolgoletna odvetnica družbe, ki Stan-ing zastopa tudi v pravdi zoper stanovalce, postala predsednica nadzornega sveta sklada. V tem ne vidi konflikta interesov. Župan Matej Arčon, ki jo je na to mesto predlagal, mestnemu svetu ni predlagal njene razrešitve.

Kosmačin ne prevzema nikakršne odgovornosti, prav nasprotno: “To je oseben obračun Miloša Loziča z mano, izvira pa še iz spora med nama, ko sva bila še oba mestna svetnika. Stanovanjski sklad je le kolateralna škoda. Imam veliko izkušenj v gradbeništvu in taki spori se ne rešujejo na sodišču, temveč drugače.” Kako, ni povedal.

Obravnava se bo nadaljevala aprila. VESNA HUMAR

---