Dijaki razkrivajo vrednost bakterije E-coli in strupa modrasa

Prva ekipa osmih slovenskih dijakov, med njimi idrijski dijak četrtega razreda gimnazije Jernej Šavli, je na svetovnem naravoslovnem tekmovanju v Bostonu z raziskovalno nalogo prepričala v možnost proizvodnje biogoriva s pomočjo bakterij Escherichia coli in zanjo prejela zlato priznanje. Tri Šavlijeve sošolke pa se odpravljajo v Brazilijo, kjer bodo zagovarjale antimetastatske sposobnosti strupa modrasa.

IDRIJA, BOSTON > V idrijski gimnaziji Jurija Vege se veselijo največjih raziskovalnih uspehov svojih dijakov. Četrtošolec Jernej Šavli se v teh dneh vrača iz Bostona, kjer je na največjem svetovnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM z ekipo slovenskih dijakov prepričljivo osvojil zlato priznanje z raziskovalno nalogo o možnostih proizvodnjo goriva biobutanola s pomočjo bakterij E-coli. Njegove sošolke, Teja Kosmač, Julija Križaj in Maja Šubic, sicer že Krkine nagrajenke, pa se z raziskavo potencialov strupa modrasa pravkar odpravljajo na največje južnoameriško naravoslovno tekmovanje Mostratec.

V Boston najprej izolirani geni bakterije, za njimi ekipa

Slovensko ekipo osmih dijakov iz sedmih gimnazij (Jernej Šavli je bil edini Primorec) sta Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Kemijski inštitut na iGEM (International Genetically Engineered Machines) poslali prvič. Ker je bilo sito za izbor v ekipo zelo gosto, je za vsakega dijaka uspeh že uvrstitev vanjo. Do Bostona jih je vodilo enoletno raziskovalno delo s ciljem ustvariti bakterijo za proizvodnjo biobutanola. Torej goriva, ki je tako podobno bencinu, da bi lahko brez kakršnihkoli modifikacij poganjalo avtomobilske motorje z notranjim izgorevanjem.

V minulem letu so zato stotine ur delali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V pomoč sta jim bila po dva mentorja z inštituta in fakultete. Ker v projektu tamkajšnjega laboratorija za okoljske vede iz organskih odpadkov že proizvajajo biovodik, jim je zelo prav prišla butanojska kislina, ki nastaja kot stranski produkt anaerobne fermentacijske proizvodnje vodika. Njihova ideja je namreč bila doseči tako gensko spremembo v vsakdanjem življenju sicer nadležnih celic bakterije Escherichia coli, da bi bile sposobne kislino pretvoriti v gorivo butanol.

“Dokazali smo, da se izbrani geni izražajo, kar je bil pomemben mejnik. Določili smo vse optimalne pogoje za rast bakterij v bioreaktorju. Gene, shranjene v standardni obliki biokocke, smo poslali na iGEM in s tem izpolnili glavni cilj tekmovanja,” je Šavli že pred odhodom v Boston vedel, da jim je uspelo veliko delo. Komisija jih je uvrstila med pet najboljših ekip na svetu z zlatim priznanjem z obrazložitvijo, da njihovo delo krepko presega srednješolsko raven. Ob priznanju pa so bili nagrajeni še za najboljšo javno predstavitev projekta s pomočjo FB strani in na tekmovanju samem.

“To je fenomenalen rezultat, ki je enakovreden olimpijski medalji. Ponosni smo, da je z ekipo delal naš dijak. Veselje delimo z njim, saj vemo koliko truda in znanja je v ta uspeh vložil,” pa k nagradi dodaja ravnatelj šole Borut Hvalec.

Nad rakave metastaze s strupom modrasa?

V istem razredu kot Šavli so se lani Teja Kosmač, Julija Križaj in Maja Šubic z mentorico iz šole in s pomočjo dveh mentorjev odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Inštituta Jožef Stefan lotile preučevanja potenciala strupa modrasa. Tudi dekleta so z dolgotrajnimi raziskavami na inštitutu dokazovala, da iz strupa kače izolirani disintegrin - salmosin - lahko pomembno pomaga pri zdravljenju raka. Gre za majhne proteine, ki se vežejo na enega od glikoproteinov na površju celic in preprečujejo strjevanje krvi. Sočasno s pomočjo pri trombozi preprečujejo tudi razvoj žil v tumorjih in pomagajo pri zmanjševanju širjenja metastaz.

Dekleta, z nalogo sicer tretja na državnem tekmovanju, a dobitnice letošnje nagrade Krke za mlade raziskovalce, bodo zadnji teden oktobra to zagovarjale na največjem naravoslovno tehničnem tekmovanju Mostratec v brazilskem Nuovo Hamburgo.

“Uspehi naših raziskovalcev za šolo pomenijo dokaz pravilne strategije dela z nadarjenimi dijaki, ki jo načrtno izvajamo že več let. Ne smem pa spregledati mentoric, ki te sposobnosti prepoznajo, jih usmerijo in mladim raziskovalcem nudijo strokovno pomoč pri znanstvenem delu,” v pričakovanju ugodnih vesti iz Brazilije zaključuje Hvalec.

SAŠA DRAGOŠ

---