Davčne blagajne: nekateri bi jih čim prej, drugim se zdijo nesmiselne

Odzivi na uvedbo davčnih blagajn, ki naj bi bile po 2. januarju 2016 obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino, so med tistimi, ki jih bodo morali imeti, zelo različni. Nekateri to podpirajo, drugim se zdi brca v temo, ki sive ekonomije ne bo zajezila, bo pa tiste, ki bodo davčne blagajne morali imeti, dodatno obremenila.

Gostinec Patrik Kresojević pravi, da je uvedba davčnih 
blagajn dobrodošla, in to čim prej. Kot protiutež pa bi se mu 
zdelo smiselno nižanje stroškov za plače.   Foto: Nace Novak
Gostinec Patrik Kresojević pravi, da je uvedba davčnih blagajn dobrodošla, in to čim prej. Kot protiutež pa bi se mu zdelo smiselno nižanje stroškov za plače.  Foto: Nace Novak

NOVA GORICA > “Glede na požrešnost naroda je uvedba davčnih blagajn dobrodošla, in to čim prej. S tem se popolnoma strinjam, je pa res, da bi bilo smiselno narediti tudi korak v smeri nižjih stroškov plač oziroma nižjih stroškov študentskega dela,” je o uvedbi davčnih blagajn povedal Patrik Kresojević iz družbe Faktor, ki ima v najemu lokala Splendid bar in Gallus bar v središču Nove Gorice.

O dodatnih stroških, ki so s tem povezani, je pojasnil, da imajo že zdaj vse računalniško urejeno, dodaten strošek pa jim bo predstavljala programska oprema za on-line davčne blagajne.

Tudi ta sistem bo mogoče zaobiti

“Po mojem je to nesmisel, ker ne bodo s tem nič rešili. Nekateri bodo lahko tudi v prihodnje ta sistem zaobšli tako, da preprosto ne bodo 'udarili' računa,” je povedal Matjaž Cej iz frizerskega salona Matjaž. Pojasnil je še, da že pri obstoječem načinu ni mogoče spreminjati zadev, saj računa, ko je enkrat vnešen v sistem, ni mogoče spreminjati oziroma izbrisati.

V frizerskem salonu Matjaž imajo že deset let vse računalniško vodeno, zaenkrat pa niso imeli dostopa do interneta, ker to ni bilo potrebno. Z uvedbo on-line davčnih blagajn se bo to spremenilo, tako da jim bo dodaten strošek predstavljal priklop na internet, pa tudi nova programska oprema.

“Bomo pa doma vse viške pojedli”

“Če bo treba imeti vse računalniško vodeno, verjetno nikogar od nas ne bo več tu, pa že tako nas je malo. Bomo pa vse sami pojedli doma, ali pa bomo manj sadili,” je povedala Marija Cijan iz Šempetra pri Gorici, ki na novogoriški tržnici sem pa tja prodaja viške tistega, kar pridelajo doma, in zaenkrat ne izdaja računov.

Povedala je tudi, da branjevke, ki na tržnici pridelke prodajajo vsak dan, pravijo, da tistim, ki prodajajo le viške svojih pridelkov, ne bo treba imeti davčnih blagajn. Po njihovem tolmačenju naj bi bile nujne le za tiste, ki sadje oziroma zelenjavo kupujejo od drugih in to potem na stojnicah prodajajo naprej.

Odvetniki bi radi bili izvzeti

Na Odvetniški zbornici Slovenije so že pred časom izrazili stališče, da uvedba davčnih blagajn na njihovem področju ne bo prinesla izboljšanja in večje preglednosti. Zaradi podrobne specifikacije računov so imeli pomisleke tudi glede varovanja zaupnih podatkov. Po njihovem prepričanju odvetniških storitev ne gre enačiti z gostinskimi, frizerskimi, ipd.

“Mislim, da ni nobene podlage za to, da bi bili odvetniki ali kdo drug iz tega izvzeti. Tako kot je zdaj predvideno, naj bi bile davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino, brez izjem,” je povedal Samo Hrvatin iz družbe Microgramm, ki je izkušnje na področju uvajanja davčnih blagajn pridobila že na Hrvaškem.

“Predlog zakona zaenkrat predvideva, da bo možno do zaključka prehodnega obdobja, do konca leta 2017, račune še naprej izdajati preko vezane knjige računov in jih potem posredovati naprej preko e-davkov. Po zaključku tega obdobja pa naj bi država tistim najmanjšim, ki izdajo le nekaj računov na leto, omogočila, da to uredijo s pomočjo brezplačnega spletnega portala, a zaenkrat še ni dokončno določeno, da bo res tako,” je še pojasnil Hrvatin, ki ocenjuje, da stroški uvedbe davčnih blagajn le ne bodo tako visoki, da bi se bilo treba pritoževati.

Za programsko opremo okrog 200 evrov

Hrvatin je pojasnil tudi, da bo strošek za nekoga, ki že ima računalnik, za novo programsko opremo okrog 200 evrov, za tiste, ki do zdaj niso potrebovali računalnika, pa bo strošek res nekoliko višji.

Glede vprašanja branjevcev, ki prodajajo le viške svojih pridelkov, pa je pojasnil, da kolikor sam razume osnutek zakona o potrjevanju računov, tistim, ki jim do zdaj ni bilo treba izdajati računov, tega tudi v prihodnje ne bo treba delati in davčnih blagajn ne bodo potrebovali.

NACE NOVAK


Najbolj brano