Da v juliju niti v dveh tednih ne moreš posušiti sena ...

“Da v juliju niti v 14 dneh ne morem posušiti sena, ker je bil vsak dan dež ... kaj takega se mi v življenju še ni zgodilo,” pravi 60-letni kmet s Krasa, ki je v nedeljo baliral dva tedna prej pokošeno seno. Ali ga bo sploh dal jesti kravam, še ne ve, saj kljub večkratnemu rahljanju z obračalnikom smrdi po gnilobi.

KRAS, BRKINI > Podobno pove Drago Grželj iz Senožeč: “Katastrofa. 23. julija smo, pa nimam pokošenega še niti 40 odstotkov sena.” V hlevu ima 15 konj in zanje pokosi 50 hektarjev travnikov. Ki so seveda po kraško majhni, obrobljeni z zidovi in grmovjem, kar košnjo zelo upočasni. “Za ves postopek - košnjo, grabljenje izpod grmov, obračanje, sušenje, spravljanje v rede in baliranje - rabim štiri dni lepega vremena. Letos pa smo imeli samo en teden lepega vremena, sicer pa vsake dva do tri dni dež,” potarna.

Če se loti košnje večje površine, je čas spravila še daljši. Ko je pri Senadolah v “eni rundi” pokosil 20 hektarjev, je porabil pet dni, pri čemer je na traktorju sedel po 15 ur na dan. Zaradi obilo dežja je bilo letos tudi veliko rose. “Do 9. zjutraj se ni sušilo nič, po 19. uri zvečer je tudi že rosa,” še pojasni. Spraviti pa je treba samo res suho seno. “Bognedaj, da dobi konj v jasli plesnivo seno!” opozori Grželj.

Kmetijska svetovalka Ida Štoka iz kmetijsko svetovalne službe v Sežani ugotavlja, da so kmetje, ki imajo živino, kljub izredno slabemu vremenu večinoma uspeli spraviti seno pravočasno. “Ker se trudijo za čim boljšo kakovost krme, se lotijo košnje že v maju in juniju, ko je bilo več sončnih dni,” pojasni. Lastniki travnikov, ki kosijo samo zaradi subvencij za ekstenzivne travnike (in seno oddajo), pa čakajo na julij, ko je praviloma lepše vreme. Letos pa se je julij izneveril, zato je marsikje ležala pokošena trava tudi po dva tedna. K poznejši košnji pa jih silijo tudi pogoji subvencij, saj lahko kosijo šele po cvetenju glavnih vrst trav.

Na kmetiji Vrabčevih v Pliskovici so vse seno že spravili, kljub dežju. “Je bilo mnogo več dela in stroškov, a je šlo,” pojasni Rok Vrabec.

Tudi na ekološki kmetiji Meden v Senožečah so zaradi skrbi za dobro krmo kljub moči uspeli pravočasno pokositi vse seno, pod streho oziroma v balah imajo že tudi precej otave. “Pospravili smo že 850 bal sena; še sto jih rabimo, pa smo preskrbljeni. 250 smo jih pokosili do konca junija,” pojasni Niko Meden.

Kako jim je ob tolikšnem dežju uspelo? “Delati je treba zelo premišljeno, opazovati naravo in se ji prilagoditi,” pravi Meden. Travo vedno kosi, ko je še mokra. Tako se, ko posije sonce, že suši. Mokra trava ima tudi bolj odprte pore kot pokošena popoldne, zato se suši hitreje. Da se ponoči, ko pade rosa, manj zmoči, jo zvečer pograbijo v “rede” (debelejše vrste sena) in jih zjutraj, ko se rosa posuši, spet razgrnejo in zrahljajo.

Medenovi, ki imajo v hlevu 60 živali, so kot prvi v Sloveniji uvedli tudi sušilno napravo na obnovljive vire. V njej so letos posušili del krme, predvsem detelje. “Sušilnica črpa toploto iz sena in z njo suši seno. Tako smo letos posušili 120 bal, od tega 40 bal druge košnje,” pove Meden.

Bolj potiho našteje še vrsto “vremenskih napovedi”, ki so pomagale, da ni zmočil sena: “Če ima črnica glavo pokonci, je že v dveh urah dež; če se premika počasi, ga še dva dni ne bo. Tudi premikanje živali v hlevu napoveduje vremenske spremembe, pa dogajanje v greznici, letanje lastovic, muh, ... “ Mnogi se tem znakom smejijo ali jih ne prepoznajo, Medenovim so pomagali, da so za svoje krave spravili odlično krmo.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---