Da bi počilo, je nemogoče

“Brez panike!” Ta besedna zveza pravzaprav najbolje ponazarja pojasnila, kako verjetne so nesreče, v katerih gradbinci poškodujejo plinovod, in ali so lahko posledice hude. Ena nesreča, ki pa je le začasno “vzela” zemeljski plin nekaj Novogoričanom, se je namreč primerila v ponedeljek.

NOVA GORICA >Kot smo poročali, je v ponedeljek na omrežju za distribucijo zemeljskega plina v mestu nastala poškodba zaradi gradbenih del. Brez plina so ta dan ostali odjemalci v Trubarjevi in Rutarjevi ulici ter v delu Kidričeve ulice in bližnja dom upokojencev in dijaški dom. Med deli ob igralih na igrišču OŠ Frana Erjavca so delavci zadeli cev, po kateri se pretaka plin, ta je začel uhajati. K sreči se ni zgodilo nič hujšega. Pa bi se lahko? In kakšna je verjetnost, da se take okvare s prekinitvami dobave plina ponovijo?

V medmrežnem informacijskem sistemu PISO je možno prikazati tudi trase plinovodov v posameznih občinah, med njimi novogoriški. Obenem, pravijo v Adriaplinu, so elementi plinovodnega omrežja označeni z informacijskimi tablicami o poteku plinovoda pod površjem in približno 40 centimetrov nad plinovodi da so nameščeni opozorilni trakovi. No, na mestu ob šolo, kjer se je zgodila nesreča, na tleh ni bilo opaziti kakšne posebne oznake.

V družbi Adriaplin, upravljalcu plinovoda v Novi Gorici, odgovarjajo, da lahko plin eksplodira le v zaprtih prostorih. Na prostem je pod določenimi pogoji možen vzbuh plamena, ki mu sledi omejen požar. In še to je redkost, zatrjujejo.

Omejitev je veliko

“Takšnega primera v Sloveniji vse od leta 1978, odkar se uporablja zemeljski plin, po nam znanih podatkih še niso zabeležili,” pravi direktor Adriaplina Livio Marziani. Poškodbe cevi, kot se je zgodila v ponedeljek, pa so možne, če se ob zemeljskih in gradbenih delih blizu plinovodov ne spoštuje predpisov in pogodbenih zavez, razlagajo v podjetju. Kajti spoštovati je treba vrsto varovalk pred takšnimi nesrečami. “Zakonodaja preko različnih aktov zahteva predhodno prijavo in soglasje upravljavca plinovodnega omrežja za vsak gradbeni poseg v varovalnem pasu plinovodov. Upravljalec plinovodnega omrežja zakoliči potek plinovoda in določi način izvajanja gradbenih del v bližini ter zagotovi primeren obseg nadzora med deli. Težava nastane, če se izvajalci omenjenih določil ne držijo,” razlaga.

Kaj pa naredijo v Adriaplinu prvi trenutek, če poškodba plinovoda kljub vsemu nastane? Povedali so, da je distribucijsko omrežje razdeljeno na požarne sektorje, ki praviloma pokrivajo do 150 odjemnih mest. Če pride do poškodbe v neki ulici, je treba zapreti dovode plina. Avtomatska varovala za prekinitev dotoka plina so vgrajena na priključnih plinovodih v Vrtojbi, kjer je tlak v ceveh višji, v Novi Gorici in Šempetru, kjer je nižji, pa taki ventili niso potrebni. Pretok zemeljskega plina tudi spremljajo v nadzornem centru, kjer pa manjših puščanj ne morejo zaznati. Večja pa bi takoj opazili kot nepričakovano povečan odjem.

Tudi ko plinovod vodi po zasebnem zemljišču, veljajo omejitve. Prepovedana so gradbena dela v neposredni bližini brez predhodnega soglasja upravljalca in nadzora med izvajanjem del. Predpisani so najmanjši odmiki drugih napeljav in stavb od plinovoda, celo rastlin s koreninami, globljimi od pol metra, se v poldrugi meter širokem pasu ob teh ceveh ne sme saditi.

Omrežje v Novi Gorici je večinoma urejeno pod ulicami, pločniki, peš conami, parki. Priključni plinovodi do odjemalcev pa vodijo tudi po zasebnih parcelah. Takih krakov je v mestni občini 2510, v šempetrski pa 1134.

Več nevarnosti na zasebnih zemljiščih

Tam so po besedah Marzanija poškodbe pogostejše, “če investitorji naročijo določena gradbena dela, a izvajalcev ne opozorijo na vkopane plinovode.” Direktor dodaja, da včasih investitorji zaradi zniževanja stroškov zavestno ne naročijo zakoličbe trase priključnega voda in nadzora upravljalca. “Na večjih, organiziranih gradbiščih, kjer izvajamo redni nadzor med gradnjo, poškodb plinovodov praktično ne beležimo,” pravi direktor.

AMBROŽ SARDOČ

---