Čipke za užitek in lepoto

Prireditve ob največjem spodnjeidrijskem prazniku, velikem šmarnu, je v nedeljo uvedla razstava domačih klekljaric Živimo in praznujemo z idrijsko čipko.

Domiselno postavljeno razstavo  je na odprtju pozdravila 
množica obiskovalcev. Foto: Saša Dragoš
Domiselno postavljeno razstavo je na odprtju pozdravila množica obiskovalcev. Foto: Saša Dragoš

SPODNJA IDRIJA > Skupina društva klekljaric idrijske čipke je za letno razstavo sklekljala čipke in nakit za praznične priložnosti. Tradicijo je povezala s sodobnostjo in množico obiskovalcev na otvoritvi prepričala s kakovostjo dela. Praznične aranžmaje za spomladanske, osebne in božično novoletne praznike sestavljajo prti in serviete. Večino so že klekljali v minulih desetletjih oziroma stoletjih. Papirce zanje so namreč klekljarice izbrale v muzejskem in šolskem arhivu. Poreklo najstarejših prtov sodi v prvo idrijsko čipkarsko “firmo” Franc Lapajne.

Nekaj papircev je namensko za razstavo narisala Irma Pervanje. Prav tako tudi oblikovalka Janja Priveršek vse ogrlice za poudarek lepote praznujočih. Lep papirc božičnih jaslic pa je delo Vide Kejžar iz Škofje Loke. Prav s slednjim so spodnjeidrijske čipkarice nehote pokazale, kako nesmiselna je bila lanska razdelitev čipk na slovenske in idrijske.

Jaslice namreč vsebujejo množico značilnih idrijskih tehnik, vključno z omalovaževanim idrijskim risem. Ta pa naj ne bi sodil v slovenske, po italijanski okupaciji Primorske na Gorenjskem nastajajoče čipke.

Vse skupaj je za razstavo sklekljalo 13 veščih čipkaric. Namenoma so posegle po vzorcih s težkimi in zato nekoliko pozabljenimi idrijskimi tehnikami (pence, ribežn, slince in podobno). S pomočjo najbolj vešče članice skupine Mire Guzelj so znanje obnovile in čipke sklekljale do poslednje kambe perfektno. “Kakovost dela, kreativnost in uporabnost čipk je osrednji namen naših vsebinskih razstav,” je povedala članica društva Andra Marinko.

Razstava bo v stari vaški šoli na ogled do 20. avgusta. SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano