Čipkarice pogumno na pisto

Deset razstav čipk s predstavitvijo evropskih projektov, strokovne delavnice klekljanja in v zavetje športne dvorane umaknjena otvoritvena slovesnost so dogodki letošnjega Festivala Idrijske čipke, ki se niso dali motiti dežju. Pač pa je ta svojeglavo skrojil bogato začrtan spremljevalni program.

Modne dodatke projekta Bodi edinstvena v Evropi so na  
modni reviji predstavile čipkarice in učiteljice same. Foto: Saša Dragoš
Modne dodatke projekta Bodi edinstvena v Evropi so na modni reviji predstavile čipkarice in učiteljice same. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Festival idrijske čipke se je začel z okroglo mizo o modi in čipki in nadaljeval z otvoritvijo desetih razstav. Slovesna otvoritev Živosrebrne niti svetlobe je postregla z zgodovinskim sprehodom skozi idrijska stoletja in glasbo učencev domače glasbene šole.

Modni oblikovalci Borut Šulin, Slavka Pajk inMojca Celin v pogovoru z novinarko Lorello Flego odgovora, kako čipki utreti pot v svet visoke mode, (še) niso našli. Sodeč po oblačilih obiskovalcev so čipke nanje zlahka našle pot kot modni dodatki. Prav ti, ki so nastajali v projektu osmih držav z vodilno Čipkarsko šolo Idrija Bodi edinstvena v Evropi, so najbolj pritegnili obiskovalce. Klekljarice in učiteljice, ki so jih same predstavile na modni reviji, pa so požele njihovo vroče odobravanje.

Študente tekstilij so s pomočjo veščih čipkaric nevsakdanje zamisli vklekljale v skulpture idrijskih gospodičen, v obraze, z mojstrom kovačem in oblikovalci pa še na stole. Ob idrijskih oblikovalkah so skreirale še del oblačil s čipko, ki so jih na reviji nosili otroci. Šlo je za vsakdanja oblačila. Temu bi modni oblikovalci, ki so menili, da mora čipka ostati domena visoke, ali vsaj večerne mode, ugovarjali. Publika pa je bila navdušena. Podobno tudi nad s čipko potiskanimi oblačili ali pa čipkami kot tatuji vtisnjenimi na telesa.

Klasični čipki so ostale zveste idrijsko cerkljanske klekljarice, ki so skupinske mojstrovine s pomočjo arhitekta Silvija jereba povezale v zgodbo o svetlobi. Instalacijo klekljanega šotora z več sto urami vanj vgrajenega dela po zamisli japonske oblikovalke Kiko Sato, so dodale še hrvaške, lepoglavske čipkarice. Župana obeh občin, Bojan Sever in Marijan Škvarić, sta razstavo tudi odprla. Nedorečena povezava skulpture z idrijsko zgodbo o svetlobi je pustila odprt prostor nadaljnjemu sodelovanju. Prav moč povezovanja je bila glavni poudarek zadnjega festivala čipke pred svetovnim srečanjem ustvarjalk klekljanih in šivanih čipk prihodnje leto.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano