Čezmejna Brda bi šla v Unesco

Tudi Brici bodo, v sodelovanju z italijanskim delom, imenovanim Collio, čezmejno pokrajino skušali vpisati na seznam Unescove dediščine. Župan Franc Mužič se zaveda, da bo treba zavihati rokave, a je prepričan, da jim lahko uspe. Unesco želijo prepričati ne le s kulturno, pač pa tudi z naravno dediščino in tipično enogastronomijo.

BRDA > Pred kratkim obnovljena vila Vipolže, lično obnovljena srednjeveška vasica Šmartno, grad Dobrovo in dvorec Gredič v Ceglem so le štiri daleč najbolj poznani objekti kulturne dediščine v Brdih. A ne edini. Na seznamu nepremične kulturne dediščine jih je v Brdih 123, od arheoloških najdišč, denimo v Golem Brdu, do cerkve z apsido v Dolenjem Cerovem.

Brda so avtentična in izjemna

A zanimivo, predlog, da bi celotno čezmejno območje Brda/Collio vpisali na seznam Unescove dediščine, ni prišel z naše, ampak z italijanske strani. Predlagala ga je Občina Dolenje, ki je Občini Brda pred kratkim podelila priznanje foglia d'oro. “O zadevi smo se začeli pogovarjati že pred enim letom. Zanimivo je, da so pobudo dali prijatelji iz Dolenjega. Imeli smo že kar nekaj sestankov na to temo,” pravi briški župan Franc Mužič. Da Italijani zelo cenijo briško dediščino, kaže tudi to, da je Unescova komisija pred kratkim vili Vipolže podelila mednarodno priznanje za najlepši obnovljeni kulturni spomenik, ki je prazen propadal, in jo vpisala v Unescovo knjigo lepot. Predlog za vpis pa je dal Unesco klub iz Vidma.

Da pobuda ni le naključna domislica, pač pa mislijo zelo resno, zagotavlja tudi direktorica briškega zavoda za turizem Tina Novak Samec. “To je zaveza nas in Collia, da gremo skupaj v zaščito enovitega območja, brez meja,” poudarja in dodaja, da se bodo začeli tesneje povezovati, da naredijo načrte, kako naprej in začnejo delati na prijavah: “Prve aktivnosti in povezovanje so se začele že lani.”

Dodaja pa, da ne gre le za kulturne in zgodovinske objekte, pač pa za širši pogled na območje. “Govorimo namreč tudi o naravni dediščini, enogastronomski ponudbi, ki je tipična, izjemne vrednosti in avtentična, ne samo o zaščiti kulturne dediščine,” pojasnjuje.

Mužič: treba je vztrajati

“Z vpisom na seznam Unesca bi dodali še en kamenček v mozaik prepoznavnosti našega prostora, pa tudi širše Goriške in Primorske. Če si na seznamu, si znan po vsem svetu,” poudarja Mužič, ki ne izključuje tudi možnosti, da bi se morda Brda priključila pobudi za vpis dediščine prve svetovne vojne na seznam Unesca, ki je postala aktualna ravno pred dnevi. “Gre za obsežen projekt, na katerem bo treba še veliko delati,” pravi Ernesta Drole, vodja novogoriške izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer so seznanjeni s pobudo, a jih niso še aktivno pritegnili “v igro”. Da takšni postopki trajajo dolgo in so lahko tudi precej zapleteni, se zaveda tudi župan Mužič. “Nič ne pride samo od sebe, se razume, treba pa je delati na dolgi rok. Vilo Vipolže smo uspeli obnoviti, a šele po 20 letih aktivnosti. Tudi to je dokaz, da se splača vztrajati,” je prepričan.

MITJA MARUSSIG

---