Čas za uničenje nevarnega plevela

Na Goriškem je tudi letos veliko ambrozije, ki cveti od konca julija do konca septembra. Kmetijski strokovnjaki opozarjajo kmetovalce, da preprečijo cvetenje in semenitev tega plevela, predvsem na robovih koruznih njiv in na neobdelanih strniščih.

GORIŠKA > Pelinolistna ambrozija postaja v Evropi in pri nas ena najpomembnejših plevelnih vrst na nekmetijskih površinah in v kmetijski pridelavi, hkrati pa je ena najbolj alergenih rastlin. Pri nas jo najlažje opazimo ob robovih cest in na gradbenih deponijah, kjer se množično pojavlja. Na Primorskem je na kmetijskih površinah najbolj razširjena v Vipavski dolini, kjer se pojavlja po žetvi žit na neobdelanih strniščih. K razširitvi semena pelinolistne ambrozije so najbolj pripomogle pogoste poplave v spodnji Vipavski dolini in močna burja leta 2012, poudarjajo v novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu, ki na svoji spletni strani redno objavlja opozorila in navodila za zatiranje ambrozije.

Ena rastlina ambrozije ima 60.000 semen, ki kalijo do 30 let. Če torej semeni, se je ne rešimo več, opozarjajo strokovnjaki.

Cveti konec julija

Ta na njivah povzroča vedno več težav in onemogoča rast kmetijskih kultur. Kmetje imajo z ambrozijo največ stroškov in težav, saj jim zmanjšuje ali onemogoča pridelek in s tem dohodek na kmetijah. V Vipavski dolini cveti od konca julija do konca septembra. Ena rastlina ambrozije ima 60.000 semen, ki kalijo do 30 let. Če torej semeni, se je ne rešimo več oziroma v naslednjih letih ne smemo pustiti, da semeni, opozarjajo strokovnjaki.

Odkar velja odredba o ukrepih za zatiranje ambrozije (pa tudi že prej) novogoriški KGZ kmetom na vseh izobraževanjih in tudi na terenu predstavlja problem in nevarnosti ambrozije ter jih opozarja na njihove dolžnosti po odredbi.

Ambrozijo je treba odstraniti - pokositi, pomulčiti, izruvati, poškropiti s herbicidi - preden cveti, da ne more oddajati alergenega cvetnega prahu.

Ambrozija ni strupena, njen cvetni prah pa je alergen. Ko začne cveteti, oddaja več milijonov plodnih zrn, ki lebdijo v zraku in sprožajo alergične reakcije pri ljudeh, ki so lahko oddaljeni tudi več kilometrov. Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so: kihanje, ščemenje v nosu, vodeni izcedek iz nosu, otečene veke, ščemenje v očeh in oteženo dihanje.

Inšpektorji na delu

Fitosanitarna inšpekcija (v vsej Sloveniji je 30 inšpektorjev) obravnava prijave o sumu navzočnosti ambrozije in o neizvajanju ukrepov, ki so predpisani z omenjeno odredbo. Inšpektor si na podlagi prijave ogleda prijavljene lokacije, izreče opozorilo zaradi nepravilnosti in določi rok za odstranitev rastline. Če imetnik zemljišča kljub opozorilu v predpisanem roku ne odstrani ambrozije, mu ukrepe fitosanitarni inšpektor naloži z odločbo. Če jih ne izvrši, mu izreče predpisano sankcijo ali opozorilo. Zaradi večjega poznavanja ambrozije in informacij prek medijev je vsako leto več inšpekcijskih prijav. “Vendar samo inšpekcijsko delo ne bo rešilo problematike ambrozije. Pomembno je opozarjanje lastnikov na njihovo obveznost, da sami uničujejo ambrozijo,” opozarjajo v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

ALENKA OŽBOT

---