Čakajo evre za pametno občino

Idrija se je po visokih naložbah v komunalno opremo znašla v likvidnostnih težavah. A kot zagotavlja župan Bojan Sever, so že mimo. V prvem letu tretjega mandata je predvsem snoval nove projekte, ki jih je toliko, da uživa podporo svetnikov. V vseh KS pa niso zadovoljni.

IDRIJA > Po 19 milijonih evrov, ki jih je v minulem mandatu dobila iz skladov EU, ima občina Idrija že dogovorjenih za 22 milijonov evrov novih naložb. Za gradnjo plinovoda je podpisala pogodbo s koncesionarjem, sama pa se bo posvetila komunalnemu opremljanju podeželja in vzpostavljanju občine po modelu pametne skupnosti. Letos so jo ustavile likvidnostne težave, a kot pravi župan Bojan Sever, je najhuje že mimo.

V petih letih še 28 malih čistilnih naprav

“Dobro smo zvozili in že sanirali likvidnost proračuna. Po deset milijonov vredni naložbi v komunalno infrastrukturo in prej tri milijone evrov vrednem novem vodovodu iz Idrijske Bele smo težave, ob vsega 13 milijonov visokem proračunu in podhranjenemu financiranju, pričakovali. Ker sta morala letos kakšno plačilo in naložba počakati, se zahvaljujem vsem, ki so za to pokazali razumevanje,” je dejal Sever.

Infrastrukturno opremljanje bodo zaokrožili z gradnjo 28 malih čistilnih naprav (ČN) na podeželju. Po tem bo izven prečiščevanja odpadnih voda ostalo le 200 individualnih hiš, za katere upajo, da bo zadoščala ureditev triprekatnih greznic. “Imamo dober načrt in podeželje bomo v petih letih opremili brez evropskega denarja. Pač pa ob deset milijonov evrov vredni izgradnjo plinovoda, pet milijonov vredni trgovsko garažni hiši in že začeti obnovi topilnice z dvema milijonoma norveških evrov računamo še na pet milijonov evrov za ureditev pametnega električnega omrežja, kot prvega koraka v občino po modelu pametne skupnosti,” Sever najavlja nov naložbeni polet.

Ima zaupanje svetnikov

Ker Sever sočasno razvoj utemeljuje na bogati idrijski dediščini, botruje množici projektov trajnostnega in turističnega razvoja, na katerem naj bi temeljila prihodnost občine, uživa nedeljeno zaupanje v svetu občine. “Z avtomatizacijo in robotizacijo bo delavnih mest v naših tovarnah vse manj. Čeprav se zdi neverjetno, imamo največ pet do deset let časa, da se na to pripravimo,” je uspel malodane vse v občini prepričati, da so številni nazivi in projekti, v katere je na njegovo pobudo vstopila občina, utemeljeni.

Našli smo ga med pripravami na svetovni čipkarski kongres, ki bo največji dogodek za Idrijo prihodnje leto. “Ne želim, da kot pobudnico omenjate Idrijo. Kongres bo gostila Ljubljana z vsemi klekljarskimi središči v Sloveniji. Na njem pa res pričakujemo vsaj 20.000 tujih obiskovalcev,” je povedal.

V nekaterih KS so bolj slabe volje

Edini madež, ki utegne ostati za njegovimi mandati, je ukinitev pravne osebnosti krajevnih skupnosti. Del KS z dejavnimi vodstvi se je po tem celo razcvetel, zlasti največje Idrija, Spodnja Idrija in Godovič pa tonejo. Sever je prepričan, da je ravnal prav in da KS poganjajo predvsem zagnani ljudje. “Naša naloga je, da se v občinski upravi še bolje organiziramo in z znanjem nudimo učinkovit servis KS,” je prepričani.

Zaradi znižanja denarja za skupno komunalno rabo, ki so ga v preteklosti plemenitili s svojim delom in denarjem in so zato uresničili tudi več naložb, so trenutno najbolj slabe volje v KS Dole. “Občina nas je za dobro delo v preteklosti kaznovala tako, da nam je vzela 30 odstotkov skupne komunalne rabe in denar razdelila skupnostim, ki razen vzdrževanja poti nimajo kaj pokazati. Zdi se, kot da je župan KS razdelil na dvoje: tistim, ki v svetu občine nimajo svetnika, so se sredstva odvzela in dala tistim, ki imajo predstavnika v njem. To ni prav in za nas pomeni grenko razočaranje,” je jezen bivši dolgoletni predsednik KS Branko Razložnik.

SAŠA DRAGOŠ

---