Burjo bodo ukrotili, a kdaj?

Včeraj so morali zaradi burje znova delno zapreti odsek hitre ceste med Ajdovščino in Razdrtim. Zagotovo ne zadnjič, saj protivetrne zaščite tam še kar nekaj časa ne bo. V odboru, ki spremlja, kaj se dogaja z naložbo, so po zadnjem sestanku s predstavniki ministrstva za infrastrukturo, projektantov in Darsa kljub temu optimistični. Zadovoljni so s strokovnim pristopom in rešitvami v projektih, ki bodo v kratkem narejeni. Kako priti do denarja za izvedbo pa je že drugo poglavje.

Protivetrna zaščita bo po zagotovilih  stroke bistveno zmanjšala število zapor zaradi burje na vipavski hitri cesti. Projekti se izdelujejo, trši oreh pa bo zagotoviti dovolj denarja. Foto: Leo Caharija
Protivetrna zaščita bo po zagotovilih stroke bistveno zmanjšala število zapor zaradi burje na vipavski hitri cesti. Projekti se izdelujejo, trši oreh pa bo zagotoviti dovolj denarja. Foto: Leo Caharija

AJDOVŠČINA > “Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je v zaključni fazi, projekt za izvedbo bo predvidoma končan v marcu oziroma aprilu. Sledila bo revizija, do sredine prihodnjega leta pa naj bi bili projekti v celoti pripravljeni,” vodja strokovnega odbora za spremljanje postavitve protivetrne zaščite pri območni gospodarski zbornici Ivan Lemut pojasnjuje, kako poteka načrtovanje protivetrne zaščite. “Hkrati se postavlja finančni okvir za prvo fazo. Ta predvideva postavitev protivetrne zaščite na ravninskem delu med Vipavskim Križem in streliščem na Mlakah. Ker pa trasa vipavske hitre ceste ni uvrščena v transnacionalni koridor, ni mogoče računati na denar iz nove finančne perspektive. Zato se išče druge vire,” dodaja.

Vse se meri v denarju

Kdaj se bodo lotili dela, bo znano, ko bodo v Družbi za avtoceste RS (Dars) potrdili investicijski del plana za leto 2015, v katerega naj bi vključili tudi državno poroštvo. Protivetrno zaščito naj bi predvidoma gradili v letu 2016, a le, če bodo zanjo zagotovili denar.

Z dodatno zaščito, ki bo po doslej znanih podatkih stala približno 25 milijonov evrov, bodo delno odpravili tudi problem hrupa, ujemala pa naj bi se tudi z okolico. Ob vsem tem v zraku ostaja vprašanje, zakaj tovrstna zaščita ni bila načrtovana in zgrajena že ob gradnji hitre ceste.

V denarju pa se meri tudi neposredna in posredna škoda, ki jo zapore prometa povzročajo gospodarstvu v Vipavski dolini in širši regiji. Zato so v odboru zadovoljni, da so po vseh letih opozarjanja to spoznali tudi v Ljubljani. “Ne gre za naše kaprice. Gre za konkretne in merljive podatke. Zato vztrajamo. To je nujno za gospodarski razvoj in nova vlaganja v Vipavski dolini. Kateri investitor bo vlagal v nove obrate, če se zaradi zapor ne more zanesti na redno in točno dobavo? Ker se tuji prevozniki zaradi pogostih zapor preusmerjajo na druge prometnice, nastaja tudi posredna škoda,” dodaja Lemut.

Pričakujejo dobre rešitve

Odbor se je na sestanku seznanil tudi s podrobnimi tehničnimi rešitvami, ki jih je v imenu projektantov predstavil inženir Marjan Pipenbaher. Kot pravi Lemut, so s slišanim zadovoljni. “Vsaka najmanjša posebnost na celotnem odseku trase od Razdrtega do Vipavskega Križa je obdelana. Projektanti izvajajo dodatne meritve burje in beležijo druge lokalne posebnosti. Lahko rečemo, da gre za znanstveno delo, ki bo podlaga za podobne projekte doma in v tujini. V našem primeru pa pomeni, da bomo lahko kritično mejo za postavitev zapor na vipavski hitri cesti občutno dvignili in povečali pretočnost ceste pri maksimalni burji za dve tretjini. Če bodo dobre rešitve to omogočile, ni smiselno prehitevati,” še pravi Lemut.

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano