Brežanu se “solo” ni obnesel

Tolminski župan Uroš Brežan je doživel hladen tuš. Osnutek letošnjega, zaradi denarja EU kar 20,4 milijona evrov teža proračuna, je večina svetnikov zavrnila. Dočakal je tudi več kot 50 predlogov za spremembe. Svetniki opozarjajo, da bi se moral župan pred tem posvetovati s KS, strankami in listami. Brežan pravi, da se bo zdaj usklajeval, a opozarja, da se zaradi denarja iz Bruslja mudi.

Za obnovo  komunalne infrastrukture na Kamnem je rezervirano skoraj 1,7 milijona evrov. Foto: Neva Blazetič
Za obnovo komunalne infrastrukture na Kamnem je rezervirano skoraj 1,7 milijona evrov. Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Za osnutke proračuna je glasovalo devet, podporo pa mu jih je odreklo 13 svetnikov iz petih strank in liste DOR, kar po mnenju enega od njih, Valterja Valentinuzzija (DOR), kaže, da jih ni soglašala res večina in da je z aktom nekaj narobe. Devet svetnikov je bilo za.

Svetniki: župan mimo strank in KS

“Osnutek ni bil predhodno usklajen s krajevnimi skupnostmi, strankami in listami. Zato ga delovna telesa sveta občine, ki so imela na voljo le teden dni za pregled 300 strani gradiva, niso potrdila, pač pa so se z njim le seznanila. V sklepih odborov je tudi veliko, čez 50 predlogov za spremembe proračuna, torej ga še ni smiselno dati v drugo obravnavo,” je strnil razloge.

Podobno Karel Laharnar (DeSUS) meni, da župan pri sestavi proračuna ne upošteva svetnikov. “Sem že tretji mandat svetnik in sem že predlagal, naj se župan z nami prej posvetuje. A vztraja, da odloča sam, odgovornost pa na koncu nosimo mi, četudi lahko dajemo le pripombe, ki so upoštevane ali ne, ter amandmaje.”

Po besedah Valentinuzzija moti tudi načrt razvojnih programov (NRP), v katerem ni projektov, ki bi zagotavljali razvoj občine, ter da predvideni prihodki in odhodki ne temeljijo na lanski realizaciji in so nerealni. Laharnarja je po vsebinski plati prav tako razočaral zlasti NRP. “Imamo izjemno zajeten proračun, a se to na terenu ne pozna. Veliko je naložb v Tolminu, čemur ne nasprotujem, toda v NRP ni naslednjih in zato niti ne veš, kdaj bo tvoj predlog prišel na vrsto.” Pogreša zlasti projekte iz potrjenega razvojnega plana občine in za ožja območja, denimo Grapo, Šentviško planoto in druge.

Brežan: mudi se

“Proračun sem pripravljal na enak način kot predhodnih osem let in doslej so bili vedno v prvem branju potrjeni, usklajevani in spet sprejeti v drugem branju brez večjih težav,” zaplet komentira Uroš Brežan. Napoveduje, da se bo v prihodnjih dneh znova sešel z vsemi strankami in listami v svetu občine, na podlagi pripomb pripravil usklajen predlog proračuna in svetu dal možnost, da se izjasni. Vse to si želi narediti čim prej.

Kajti v isti sapi tudi razlaga: “Smo že nekoliko v časovni stiski. Nekatere naložbe lahko zato tudi izgubimo, enako zanje že pridobljen evropski denar. Energetska sanacija šole v Podbrdu je takšen primer.” A Valentinuzzi trdi, da glede stiske s časom ne morejo pomagati, tudi zaradi tega pa so predlagali, da se naslednji proračun pripravlja jeseni. In v potezi sebe ter kolegov ne vidi tragedije: “Treba je zavihati rokave, upoštevati pripombe in pripraviti nov proračun.”

Milijoni iz EU

Proračun sicer predvideva, da bo občina letos zbrala nekaj čez 17,2 milijona evrov, potrošila pa skoraj 20,4 milijona. Kar dobrega 6,2 milijona naj bi prejela iz razvojnih skladov EU, v glavnem za že začete projekte. “Proračun je letos izjemno visok, dobro izkoriščamo zadnjo možnost pridobivanja denarja iz finančne perspektive EU 2007-2013. Tudi prva prioriteta proračuna je bila izvesti naložbe, za katere smo denar dobili,” pojasnjuje Brežan.

V tem “paketu” so tudi obnove osrednjih ulic Tolmina, ki naj bi stala še 148 tisočakov, komunalne infrastrukture na Kamnem (rezervirano skoraj 1,7 milijona), pa Kinogledališča (trije milijoni), energetska prenova šolskega centra (2,2 milijona), za kar naj bi država letos zagotovila ves denar, pa enaka popravila zdravstvenega doma v Tolminu, knjižnice ter OŠ Podbrdo. Za slednje naj bi letos porabili 503 tisočake.

Drugi cilj proračuna pa je bil nekoliko prilagoditi odhodke, saj po besedah Brežana država občini redno odmerja vse manj denarja - gre v glavnem za dohodnino. Zato so znižali zneske za društva, a se tudi odrekli nekaj nadstandardom v šolah, pravi.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano