Brez doma zaradi starih grehov

Ostala je brez strehe nad glavo. Iz stanovanja, v katerem je živela leta, so jo prisilno izselili zaradi v preteklosti neplačanih, a kasneje poravnanih računov, in zdaj gostuje pri sorodnikih in prijateljih ter v gori papirja išče odgovor na vprašanje, zakaj se je vse to zgodilo. Novogoričanka, nekdanja najemnica stanovanjskega sklada, se čuti ogoljufana in ponižana, na ustanovah pa pojasnjujejo, da je zakon takšen.

NOVA GORICA > Zgodba Novogoričanke, katere imena zaradi zaščite njene zasebnosti ne objavljamo, se začenja ob koncu leta 2011. Z mladoletnim sinom je živela v stanovanju stanovanjskega sklada. Nabralo se ji je za nekaj sto evrov dolgov in sklad je na novogoriško okrajno sodišče vložil tožbo. Sodnica je odločila, da se mora zaradi kršitev pogodbe najemnica izseliti iz stanovanja, sklad pa je na podlagi pravnomočne sodbe vložil predlog za izvršbo, torej za izpraznitev stanovanja. Ker je dolg kasneje poravnala, je sklad predlog umaknil in najemnica je ostala v stanovanju.

“Prepričana sem bila, da je zadeva s tem končana,” nam je povedala: “V tistem času sem imela veliko težav. Doživela sem prometno nesrečo, zaradi katere sem se dolgo zdravila. Z nekdanjim možem sem se zaradi preživnine in skrbništva pravdala na sodišču.”

Začarani krog

Nekaj časa je bilo vse v redu in najemnica je redno poravnavala svoje obveznosti. “Nato sem izgubila službo, mama je zbolela in sem odpotovala v tujino, da sem bila pred smrtjo vsaj nekaj časa z njo,” je opisala. Težave so se nakopičile, z njimi pa tudi dolgovi. Stanovanjski sklad je na sodišče na podlagi dobre dve leti stare sodbe vnovič vložil predlog za izvršbo in najemnico so izselili iz stanovanja. “Boli me to, da sem tudi tokrat vse svoje dolgove poravnala, pa izselitve vseeno niso ustavili. Krivično se mi zdi, da so me izselili na podlagi sodbe, ki je stara že nekaj let. Kako lahko sodišče naredi kaj takšnega,” se sprašuje in priznava, da je bila zaradi materine bolezni nepozorna ter veliko odsotna. In se velikosti ter resnosti težave sploh ni zavedala, dokler ni na vrata potrkal sodni izvršitelj.

Damoklejev meč

Zdrava pamet in običajna laična presoja res pripeljeta do sklepa, da je izselitev krivična. Sodba se je nenazadnje nanašala na stari dolg, ki je bil vmes poravnan. A pravo ima svojo logiko.

Na novogoriškem sodišču pojasnjujejo, da Zakon o izvršbi in zavarovanju moč za to, da zahteva izvršitev sodbe, daje v roke upniku. V sodbi je pisalo, da se mora najemnica zaradi kršitev izseliti iz stanovanja. Ko je poravnala dolg, je najemodajalec sicer umaknil zahtevo po izselitvi, a to ne pomeni, da se je izvršitvi sodbe odrekel, temveč jo je le odložil. Možnost izvršbe ugasne šele deset let po izreku sodbe.

Najemnica, torej dolžnica, bi se lahko na sodni sklep o izvršbi pritožila. Navedla nove okoliščine in dejstva, denimo to, da je po prvi sodbi s skladom podpisala aneks k najemni pogodbi. V primeru, da bi bila ta dejstva prepričljiva, bi sodišče postopek ustavilo in stranke napotilo na pravdo. A pritožbe ni bilo.

Druga priložnost

Najemniki, ki jim sodba nalaga izselitev, so torej na neke vrste pogojni kazni.

Pravnica na novogoriškem stanovanjskem skladu Petra Simčič je pojasnila, da pogosto zmotno mislijo, da poravnava odprtih dolgov izniči zahtevo za izpraznitev stanovanja. “Predmet izvršilnega postopka ni poravnava dolgov, temveč izročitev nepremičnine upniku,” pojasnjuje Simčičeva.

Po domače: sklad se pogosto odloči, da najemnika, ko ta poravna svoje obveznosti, ne izseli, da mu da neke vrste drugo priložnost. In ko se dolgovi spet nakopičijo, zahteva izselitev.

Simčičeva zatrjuje, da na skladu, ki daje streho nad glavo socialno najbolj ranljivim skupinam, hkrati pa upravlja s premoženjem v javni lasti, veliko energije posvečajo iskanju kompromisov. “Z najemniki se pogovorimo, poiščemo najboljše možnosti, jih napotimo tako na ustanove kot k humanitarnim organizacijam, ki jim lahko pomagajo,” pojasnjuje Simčičeva.

Velike težave torej nastanejo takrat, ko se neplačane položnice skozi mesece in včasih celo leta nakopičijo. In mineta tudi druga in tretja priložnost.

Kako pomagati

Na skladu se zavedajo, da bi ljudje, ki se znajdejo v osebni in socialni stiski in se morajo boriti s toliko problemi naenkrat, da težave postanejo neobvladljive, potrebovali dodatno pomoč. Vprašanje pa je, kdo lahko takšno pomoč nudi.

Najemodajalka, ki je izgubila streho nad glavo, je podporo našla pri senatu Sveta za varstvo pravic najemnikov, ki so ga pred meseci, predvsem zaradi spora okrog povišanja cen neprofitnih najemnin, ustanovili pri Krajevni skupnosti Nova Gorica. Senat, ki se je sestal z najemnico in se seznanil s primerom, bo svetu predlagal, da pridobi pojasnila sklada ter “posreduje, da se problem te najemnice obravnava čimbolj humano in z razumevanjem do problemov ljudi, ki ostanejo brez rednih prihodkov.”

Z zgodbo bodo seznanili tudi župana Mateja Arčona in ga pozvali, naj mestni svet čim prej uradno ustanovi Svet za varstvo pravic najemnikov. Tak je bil namreč eden od sklepov seje, na kateri so obravnavali poslovanje novogoriškega stanovanjskega sklada. Uradno ustanovljeni svet, so prepričani, “bi lahko v primerih zapletov pravočasno posredoval in pomagal najemnikom pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov.”

VESNA HUMAR

---