Bodo iz Trente bolnike vozili na urgenco v Šempeter?

Leto dni pred tem, ko naj bi v Šempetru stal eden od desetih urgentnih centrov v državi, ni jasno, kako bo nato na severnem Primorskem urejena nujna medicinska pomoč. Ministrstvo trdi, da bodo upoštevali tudi odročnost številnih naselij in da ne bodo “rezali počez”. A jasnih odgovorov še niso dali, čeprav jih v zavodih z urgencami pogrešajo.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

SEVERNA PRIMORSKA > “Ta čas poteka projekt enotne urgence, ki ima dobro strokovno podlago, a je idealiziran. Nekaj je urejati nujno medicinsko pomoč v Ljubljani oziroma v večjem mestu, nekaj drugega pa na redko poseljenem območju, kot je naše.” Tako je pred dnevi direktorica novogoriške bolnišnice Nataša Fikfak strnila stališča direktorjev zdravstvenih ustanov od Ajdovščine do Bovca o vprašanju, kako naj bo organizirana služba nujne medicinske pomoči, potem ko bo deloval urgentni center (UC) v Šempetru. Vsi razlagajo, da te službe na terenu ne bi smeli šibiti, a ne vedo, kaj bo.

Ministrstvo: posvetovali se bomo

Kot razlagajo na zdravstvenem ministrstvu, bo organizacija nujne medicinske pomoči prilagojena potrebam in geografskim značilnostim regij. Tudi za severno Primorsko delovna skupina, ki jo sestavljajo zdravniki, strokovnjaki na področju dispečerstva, reševalci, zdravstveni delavci ter predstavniki ministrstva in ZZZS, pripravlja strokovni dokument. Upoštevala bo, denimo, dostopnost naselij v pokrajini, prometne povezave. Konkretnih pojasnil o spremembah v ministrstvu še ne morejo dati, zagotavljajo pa, da se bodo prej posvetovali z vpletenimi zdravstvenimi ustanovami in predstavniki občin.

Kot pojasnjujejo v ministrstvu za zdravje, nameravajo službo nujne medicinske pomoči, ki da ni urejena optimalno, na novo vzpostavljati postopoma, kot bodo zgrajeni urgentni centri. Za reorganizacijo službe pa so ustanovili delovno skupino, ki pripravlja dokument, podlago za spremembe. Pri postopku racionalizacije oziroma reorganizacije bodo upoštevali tudi geografske in prometne posebnosti pokrajin, tudi za ta namen pa delovna skupina, trdijo na ministrstvu, “obiskuje vse enote na terenu in preverja podatke”.

Teren: nihče nas nič ne vpraša

“Kakšna bo končna podoba, težko govorimo, ker nas tudi ministrstvo, ki vodi projekt urgentnih centrov, o tem ne obvešča,” pa pravi donedavni direktor novogoriškega zdravstvenega doma Marjan Pintar. Pribil je, da je dom pred leti podpisal pismo o nameri z bolnišnico, da bodo oboji sobivali v UC, potlej pa je bil o tem “bolj malo vprašan”. Pintar je vodil delovno skupino, ustanovljeno zaradi nove organizacije nujne medicinske pomoči. A je ugotavljal, da skupina nima sogovornika in da ministrstvo ne predstavi predloga reorganizacije.

Podobno pravi tudi direktor tolminskega zdravstvenega doma Dušan Taljat: “Pristojni organ ministrstva naj bi potrdil ustrezno shemo, a ne vemo, kdo je ta organ.” In njuna kolegica v Ajdovščini Boža Ferfolja poudarja, da niso “seznanjeni, kakšna bo služba nujne medicinske pomoči oziroma kaj se bo zgodilo v enotah, ki jo izvajajo”. Sprašuje se, kaj bo z zaposlenimi, opremo, s prostori, ob njej se Taljat sprašuje še, kako bodo prehospitalne enote (PHE) vključili v bolnišnice. Nejasnosti pojasnjuje s primerom: “Ni odgovora na vprašanje, kdo bo poskrbel za nekoga, ki se bo z žago porezal v teh naših hribih.”

V Tolminu bi PHE

Vsi poudarjajo, da bi bili nepremišljeni rezi v zdajšnji sistem škodljivi, spremembe pa lahkomiselne, če prej ne bi bilo posveta z izvajalci prve pomoči. Boža Ferfolja se sicer zaveda, da si bo najbrž težko privoščiti tako urgentne centre kot sedanjo obliko te službe. A če bi jo krčili na Ajdovskem, bi bila dostopnost za prebivalce odročnih vasi, zlasti na Gori, slabša, opozarja. Tudi Fikfakova bi dežurne ambulante v oddaljenih krajih prej krepila kot ukinjala, v Novi Gorici bi dejavnost ohranila v določeni meri.

Za Taljata pa je ukinitev urgence nepredstavljiva: “Saj je jasno, da ne more zdravnik iz bolnišnice na nujno oskrbo v Trento.” Zavzema se za sistem z ekipami za nujno pomoč, razpršenimi po ozemlju, ki bi hitreje segle v odročne kraje. In ker naj bi, kot je dejal, država posebej obravnavala območja, ki so od bolnišnic oddaljena več kot 25 kilometrov, upa, da v zgornjem Posočju tako tudi bo.

V zdravstvenih domovih na takšnih območjih so opozorili, da bi se z uvedbo urgentnih centrov morali izboljšati dostopni časi, a sami centri ne pomenijo višje kakovosti, če to ne bo veljalo tudi za urgence na terenu. Te enote v odročnih krajih bi zato preoblikovali v PHE, ki bi neprekinjeno zagotavljale nujno pomoč in ne bi bile povezane z ambulantno dejavnostjo. To bi med drugim terjalo dodatno osebje.

A kot še pravi Taljat, ni doslej nihče rekel, kaj bo veljalo, država še ni preučila posebnosti posameznih pokrajin. Jih pa še bo, trdijo na ministrstvu za zdravje.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano