Bo slovenski čipkarski spor prerasel v mednarodni škandal?

Ministrstvo za kulturo je pripravilo odlok, s katerim naj bi klekljano čipko proglasilo za živo mojstrovino in z njim povečalo zavedanje o njenem pomenu. To bi bilo hvalevredno dejanje, če odlok ne bi zajemal dveh prej v register žive dediščine vpisanih čipk - idrijske in slovenske. Kakšna strokovna merila veljajo za slovensko čipko, ne ve nihče. V registru se je ob geografsko zaščiteni idrijski znašla, ker se klekljarska središča ne zmorejo > sporazumeti med seboj.

IDRIJA > Mestni muzej Idrija s stebri klekljanja z geografskim poreklom zaščitene idrijske čipke je leta 2013 predlagal in dosegel njen vpis v slovenski register žive dediščine. Preostala klekljarska središča so odgovorila s predlogom za zaščito slovenske čipke in jo tudi dosegla. Kaj naj bi zgodovinsko in tehnično slednjo ločile od idrijske, razen tega, da predlagateljem Idrija kot zibel klekljanja ni všeč, se ne ve. Nosilec registra, slovenski Etnografski muzej s pristojnim ministrstvom spor skušata preseči tako, da bi kot živo mojstrovino proglasili obe, in sicer kot klekljano čipko.

Zaščiteno poreklo in strokovni elementi prezrti

“Čipka je edina, ki je zaradi nesposobnosti dogovora med njenimi ustvarjalci vpisana v slovenski register žive dediščine dvakrat - kot idrijska in slovenska. Naš muzej je predlagal proglasitev idrijske čipke za živo mojstrovino. Za to imamo vse argumente, od zgodovinskih in tehnično tehnoloških, a tokratni predlog je očitno politični kompromis brez strokovnih podlag,” meni kustosinja Mestnega muzeja Idrija, zadolžena za idrijsko čipko, mag. Mirjam Gnezda Bogataj.

Zadnja resna razprava o enotni zagotoviti razvoja čipk sodi v konec prejšnjega stoletja, ko je Idrija pripravljala zaščito geografskega porekla. K zaščiti je povabila vsa klekljarska središča, a so se najpomembnejša gorenjska temu uprla. Osrednji razlog so bili specifični elementi, ki naj bi jih, kljub priznani širitvi klekljarskega znanja iz Idrije, razvili sami in dosegli izjemno kakovost čipk v tradicionalnem širokem risu.

Idrija je geografsko zaščito izpeljala sama, znanje prej zaščitila na uradu za intelektualno lastnino, ostala klekljarska središča pa so napovedala, da bodo svoje posebnosti uveljavila s strokovnim argumentiranjem lastne zaščite.

Idrija je v deželo idrijskih čipk pritegnila vse, ki so bili pripravljeni osvojiti množico tehnik klekljanja, opredeljenih v pravilniku. “Od leta 2000, ko je bila zaščita pridobljena, je več sto klekljaric iz primorskih, notranjskih in dela obljubljanskih občin moralo osvojiti obilo novih znanj, da so pridobile kakovostni certifikat in pravico za označbo svojih čipk z geografskim poreklom. Če bo kot mojstrovina proglašena splošna klekljana čipka, brez visokih kakovostnih meril, bodo čipkarice, ki so si resnično prizadevale za vrhunskost, opeharjene. Zato bi se morali odgovorni v Idriji resnično krepko potruditi, da do tega ne pride,” je prepričana predsednica društva klekljaric idrijske čipke Dora Gnjezda.

V Idriji nikoli niso zanikali, da tudi izven strogih pravil geografske označbe klekljajo kakovostno. Ko pa se je v registru znašla slovenska čipka, so vendarle ostali odprtih ust. Edini razločevalni element, ki je v njem naveden je: ”Ime slovenska čipka se je uveljavilo med svetovnima vojnama na ozemlju Slovenije, ki je bilo sestavni del Kraljevine Jugoslavije.”

Papirnata sprava pred svetovnim kongresom

“Seveda to ni noben argument. Zaščita čipke istega porekla pod trenutno dvema imenoma, kot klekljane čipke, tudi ne. Čeprav zgodovinsko arhivsko gradivo, knjige, ki smo jih napisali, filmi, ki smo jih posneli na strokovnih podlagah, danes zaradi potreb svetovnega kongresa klekljane in šivane čipke nikogar ne zanimajo, bomo vztrajali na zaščiti idrijske čipke. Ni nam v prid, da nosilec registra žive dediščine o čipki nima potrebnih znanj,” je povedala Gnezda Bogatajeva.

Župan Bojan Sever, ki je predlagal svetovni klekljarski kongres - ta bo junija v Ljubljani - je pozneje naredil vse, da sebe in Idrije ne bi izpostavljal v prid poenotenju klekljarske Slovenije. Poenotenje mu je uspelo. Ker je dodal, “saj po kongresu bomo spet vsi sprti,” bi ministrstvo za kulturo namesto spravne proglasitve splošne čipke za klekljano mojstrovino naredilo pomembnejši korak naprej z vlogo mediatorja med klekljarskimi središči na podlagi strokovnih meril.

Proglasitev žive mojstrovine je namreč osnova za vpis na Unescov seznam dediščine. Idrijčani so si vpis obetali že letos, a jih je domači špetir ustavil. “Če pride do proglasitve klekljane čipke za živo mojstrovino in se bo na tej osnovi pripravil predlog za vpis na Unescov seznam, se mi tega ne bomo šli,” je Gnezda Bogatajeva dala jasno vedeti, da se utegne brez dogovora o tem, kakšno čipko klekljamo, mojstrovina sprevreči v škandal.

SAŠA DRAGOŠ

---