Bivanje bo cenejše za 60 evrov

Dom upokojencev Nova Gorica je po daljših pogajanji s prejšnjimi lastniki kupil stavbo svoje dislocirane enote v Podsabotinu, s tem več kot prepolovil enega večjih stroškov zanjo ter s 24 na 22 evrov znižal osnovno ceno dneva oskrbe na robu Brd. In slednje je bil cilj, ker si ljudje bivanje v domovih vse težje privoščijo.

NOVA GORICA, PODSABOTIN > Ko so pred dnevi v Podsabotinu obeležili sedem let delovanja tamkajšnje ustanove za starejše, dislocirane enote Doma upokojencev Nova Gorica, ki nudi 94 ležišč v nadstandardno urejenih eno- in dvoposteljnih sobah, je direktor zavoda Bojan Stante obelodanil veselo novico, da so bivanje tam pocenili. Dan osnovne oskrbe (brez dodatne zdravstvene nege) v briški enoti zavoda po novem stane 22 evrov na mesec in ne več 24. “To je 60 evrov prihranka na mesec oziroma 720 na leto, in kar smo se pogovarjali tako s stanovalci kot svojci, jim to veliko pomeni,” razlaga Stante. “Vesel sem, da smo to rešili, tudi ker bo Dom v naslednjih 15 letih prihranil več kot dva milijona evrov in bo obenem odplačeval svoj objekt,” je še povedal.

Kredit jih stane zgolj pol najemnine

Pocenitev je novogoriški varstveni zavod dosegel z nakupom trinadstropne stavbe za starejše ob državni cesti med Solkanom in Humom, zgrajene z zasebnim kapitalom in donedavno v lasti Gorice Leasinga. Po besedah Stanteta sta se strani pogajali poldrugo leto, preden sta se dogovorili za ceno tri milijone evrov. “Dom je najel 1,6 milijona kredita, ostalo pa je dal sam. Gre za neporabljeno amortizacijo, denar, ki smo ga prihranil v zadnjih petih, šestih letih in še prej ,” razlaga direktor.

Dom upokojencev Nova Gorica se je odzval na poziv “domače” mestne občine, da bi prevzel službo pomoči na domu, ki je po novem letu ne tam ne drugod da ožjem Goriškem ne bo več izvajal center za socialno delo. Občina naslednika še ni izbrala, Stante pa pričakuje, da ga bo kmalu. Pod enakimi pogoji, kar med drugim pomeni prevzem zdajšnjih socialnih oskrbovalcev, je zavod pripravljen to dejavnost opravljati še v ostalih občinah na ožjem Goriškem. A tam se tega še niso lotili.

Ustanova bo poslej resda odplačevala posojilo z okoli 11.000 evri na mesec, a ji ne bo treba dajati po 25.000 evrov za najem stavbe v Podsabotinu. Lahko je torej pocenila oskrbo, kar je bil tudi glavni cilj. “Kajti ljudje enostavno ne zmorejo več takšnih cen,” razlaga Stante. Cene bivanja v enoti na robu Brd so približali onim, ki veljajo v domu v Novi Gorici (skoraj 19 evrov na dan za osnovno oskrbo), in kot napoveduje direktor, jih bodo z drugimi potezami morda še kaj znižali. Je pa razlika razumljiva in razumna, dodaja sogovornik, saj je nastanitev v Podsabotinu urejena nadstandardno.

Hkrati so v nakup šli zaradi resda neizrazitega, toda vztrajnega padanja števila stanovalcev, kar je po pojasnilih direktorja sicer drugotnega pomena in niti ni nujno, da je trend že zaustavljen, je pa bil nevaren za poslovanje.

Usmerjeni v pomoč bliže doma

Zdaj je Podsabotin skoraj popolnoma zaseden in za dom v Novi Gorici, kjer 224 starejših stanuje v le še v bolj prijaznih tri- dvo- in enoposteljnih sobah, velja podobno. Tudi tam pa se čakalne dobe krajšajo, kar po oceni direktorja nakazuje, da ljudje nimajo denarja niti za bivanje v cenejših ustanovah. In to je razlog več za krepitev po teritoriju razpršenih storitev za starejše, recimo s centri, kakršnega so nedavno odprli v Mirnu.

Stante je tudi povedal, da se pripravljajo na prijavo na razpis za sofinanciranje energetske sanacije domov upokojencev, predviden za prihodnje leto. To bi izkoristili za prenovo notranjosti kompleksa v Novi Gorici, a le delno, ne obsežne, kot so jo načrtovali.

Stante namerava tudi ostalim goriškim občinam predlagati ureditev česa podobnega, ker to rešuje tako problem osamljenosti starejših kot problem vse bolj razširjene demence. “V teh centrih lahko dementnim ponudimo dostojno bivanje na način, da ohranijo tesen stik s svojim domom do trenutka, ko je to možno in so svojci popoldne sposobni skrbeti zanje,” koncept razlaga sogovornik. Takšni centri oziroma storitve, ki jih nudijo, dopolnjujejo že vpeljano pomoč na domu in cilj je omogočiti ljudem ostajati doma čim dlje. Velike ustanove pa potem ostanejo namenjene le za primere, ko drugače res ne gre. “Predvsem je to bolj človeško, je pa tudi cenovno bolj ugodno za občine,” zaključuje Stante.

AMBROŽ SARDOČ

---