Avtohtona riba ne bo poceni

Poldrugo desetletje od prve ideje se uresničuje inovativni projekt Ribiške družine Tolmin o vzreji avtohtonih rib do odraslosti za potrebe ribolova in vrhunske kulinarike. V jadranskem porečju mu ni para. Ribiči in gurmani bodo morali še malo počakati, da zdajšnji zarod dozori.

TOLMIN > Pred dnevi so v petih bazenih že zaplavali enoletni in dveletni lipani. Bil je že skrajni čas za njihovo preselitev, saj jim je v ribogojnici više na Tolminki zmanjkovalo prostora. Soške postrvi, ki so zaradi poznejšega drsta stare šele okoli pol leta, bodo iz vališča v Modreju v obe ribogojnici preselili v kratkem.

Naložbo jim je uspelo končati natanko do roka. Manjka samo še nekaj malenkosti. Uradno odprtje načrtujejo proti koncu septembra. Kot pravi direktor družbe Faronika v lasti ribiške družine Dušan Jesenšek, je celotna naložba z bazeni, stavbo za predelavo in cevovodom iz zgornje ribogojnice stala 2,3 milijona evrov, od tega so iz ribiškega sklada EU dobili 1,4 milijona, ostalo so s pomočjo posojila in zaslužka od ribiškega turizma dodali sami.

Predolga birokratska “štorija”

“Uresničile so se dolgoletne sanje, saj sem za to idejo iskal podporo že leta 2000, ko sem postal predsednik ribiške družine. Pregrizli smo se do cilja, toda vmes je bilo toliko nepotrebnih birokratskih zapletov, da smo skoraj izgubili živce. To je bila res predolga 'štorija',” se kritično obrača v preteklost predsednik ribiške družine Lucijan Rejec. Ta “štorija” jih je tudi veliko stala.

Sami so prispevali 100.000 evrov za upravne stroške, ki so se birokratsko vlekli zaradi prepovedi odjema vode iz njihove obstoječe zgornje ribogojnice na Tolminki. Po vseh peripetijah so končno dosegli, da lahko vodo iz zgornje ribogojnice napeljejo v spodnjo in iz Tolminke vodo jemljejo samo na enem mestu.

Pomagajo naravi

V ribogojnici bodo do odraslosti vzrejali okoli 40 ton soških postrvi in jadranskih lipanov, na začetku tudi neavtohtone šarenke, ki jih v aktualnih razmerah še vedno potrebujejo za vlaganje pod trnek.

Lipane bodo takoj, ko bodo dosegli okoli 35 centimetrov, vložili v reke. Pri tej dolžini je že možen ulov na način ujemi in spusti. Odvzem je dovoljen šele pri dolžini 45 centimetrov. Soške postrvi bodo v reke vlagali prihodnje leto. Ribiška družina sicer že dolga leta v reke vlaga ikre in mladice avtohtonih rib.

Kot pravi Jesenšek, so letos vložili pol milijona iker in okoli 200.000 mladic, ki pa imajo manjšo možnost preživetja, kot ga bodo imele odrasle ribe, vzrejene v novi ribogojnici. “Z vztrajnim delom smo dosegli, da je v rekah že 70 odstotkov soške postrvi. Ko smo leta 1990 začeli, je delež znašal zgolj 30 odstotkov. Delamo na tem, da bi z vlaganjem prišli do take kritične mase, da bi se živelj sam vzdrževal in da pomoč naravi ne bi bila več potrebna,” pojasnjuje strokovnjak za genetiko in vzrejo Jesenšek.

Avtohtono ne bo poceni

Gurmani težko čakajo na soške postrvi in lipane na krožnikih, na možnost, da bi jih kupili predelane in da bi pokusili kaviar iz iker soške postrvi. Začetek predelave načrtujejo prihodnje leto. Ocenjujejo pa, da pri gostincih prav velikega navala na to ribo ne bo, ker njena cena ne bo nizka. Cena jadranskega lipana ali soške postrvi bo dosegla najmanj dva- ali trikratnik cene šarenke, ki znaša najmanj štiri evre na kilogram žive ribe. Sveže in prekajene ribe in tudi kaviar soške postrvi naj bi na trgovske police prišli čez dve leti. Vseh izdelkov bo med pet in deset ton, kar naj bi zadostovalo za preskrbo desetih restavracij in ene trgovske verige.NEVA BLAZETIČ

---