Avtobusi naj bodo vedno polni, ne samo ob konicah

Mestni potniški promet ima pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, ugotavljajo v občinah Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Zato pred razpisom koncesijske pogodbe pripravljajo spremembe. Cilj je v večji meri prilagoditi linije in vozne rede potrebam potnikov, avtobuse pa napolniti. Treba pa bo uvesti tudi ostale ukrepe, ki bi dali prednost javnemu prevozu pred avtomobili.

Občini iščeta rešitve, kako prenoviti sistem mestnega potniškega prometa, da bo bolj učinkovit.  Število potnikov se sicer povečuje,  a je k temu veliko pripomogla kriza.  Foto: Boštjan Bensa
Občini iščeta rešitve, kako prenoviti sistem mestnega potniškega prometa, da bo bolj učinkovit. Število potnikov se sicer povečuje, a je k temu veliko pripomogla kriza.  Foto: Boštjan Bensa

NOVA GORICA, ŠEMPETER > Sedemletna koncesijska pogodba za opravljanje javnega potniškega prometa, ki sta jo z Avrigom podpisali občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, je potekla 1. julija, a občini še nista razpisali nove. Pred tem je smiselno prevetriti vozne rede, potek linij, nekatere morda ukiniti, druge dodati, pojasnjujejo odgovorni. “Vse je treba logistično smiselno nastaviti. Išče se namreč načine, da bi bili avtobusi bolj polni,” je pojasnila direktorica novogoriške mestne uprave Vesna Mikuž. “Težave so vedno iste. Prog bi moralo biti več, frekvenca voženj bi morala biti višja. A to je ideal, mi pa moramo poiskati kompromis,” dodaja župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk.

Mestni potniški promet med Novo Gorico in Šempetrom je že osem let brezplačen, stroške pa plačujeta obe občini. Lani sta za to storitev Avrigu plačali dobrih 521.000 evrov, od tega približno 365.000 evrov (70 odstotkov) mestna občina, približno 156.000 evrov (30 odstotkov) pa njena južna soseda. Ena od dilem, ki se pojavlja, je, ali je smiselno ohraniti brezplačne mestne avtobuse ali morda spet uvesti plačljive. “O morebitni uvedbi plačljivega javnega potniškega prometa bodo odločali svetniki, mestna uprava pa bo morala podati predlog, ki bo tudi finančno vzdržen in ki bo obenem prinesel učinke na področju zavedanja občanov o pomenu uporabe javnega potniškega prometa,” nedoločno odgovarjajo na mestni občini. “Možnost, da bi spet uvedli plačljive mestne avtobuse, vedno obstaja, a se o tem še ne pogovarjamo. Mi bi radi, da je še vedno brezplačen,” pa pravi šempetrski župan Milan Turk.

Ali so polprazni ali pa prezasedeni

Analiza mestnega potniškega prometa (MPP) je med drugim pokazala, da se večina potnikov prevaža na relaciji avtobusna postaja Nova Gorica - center Šempetra, da je čutiti velik vpliv jutranje in popoldanske konice, da poleg dijakov, učencev in upokojencev mestni avtobus uporablja relativno visok delež zaposlenih, da je med delavniki približno štirikrat več potnikov kot med vikendi in da bi bilo treba predvsem v Novi Gorici razmisliti o širitvi oziroma nadgradnji storitev. “Glavni cilj je optimizacija linij in voznih redov v smislu sprememb oziroma dopolnitev linij ter povečanje pogostosti voženj,” pojasnjujejo na mestni občini, kjer pa dodajajo, da je zaradi značilnosti območja “možnost nudenja kakovostnih storitev MPP ob upoštevanju ekonomičnosti precej omejena.”

Glavna pomanjkljivost je, da so avtobusi ob konicah prepolni, ob določenih delih dneva pa nekateri vozijo (skoraj) prazni. Prav tako je problem frekvenca, saj (razen ob konicah) avtobusi vozijo na pol ure, proti večeru ter ob vikendih in praznikih pa na eno uro. Zadnji avtobus odpelje ob 20. uri.

Večna dilema je torej, koliko in kakšne avtobuse naj zagotovi koncesionar, da bo storitev po meri potnikov, a to za občini ne bo predrago. Na mestni občini razmišljajo o “večjem številu manjših avtobusov, ki bi z večjo frekventnostjo in poudarkom na glavni osi Avtobusna postaja Nova Gorica - center Šempetra vsaj omilila težavo jutranjih in popoldanskih konic.” Glavna linija je sicer relativno zasedena tudi izven konic, problem pa so linije, ki vodijo do redkeje naseljenih območij, kamor avtobusi vozijo skoraj prazni. Tam je “smiselnost izvajanja MPP že vprašljiva,” pravijo na mestni občini.

Med izboljšavami, ki bi jih uvedli, so še “dodajanje oziroma popravek posameznih linij, bolj kakovostna storitev za invalide, uporaba sodobnih tehnologij, urejenost postajališč, lažje prilaganje voznih redov in linij v času izvajanja koncesije.”

Med skupinami, ki pogosto uporabljajo mestne avtobuse, so tudi invalidi. Ti opozarjajo, da so številna postajališča zaparkirana, ponekod ni talnih označb in nadstreškov, od štirih avtobusov, ki imajo oznako, da so za invalide, sta le dva, ki imata rampo, dejansko uporabna zanje ... “Težave s primernostjo avtobusov za invalide bomo uredili z ustreznimi razpisnimi pogoji. Za infrastrukturo in označbe skrbi mestna občina v okviru razpoložljivih sredstev. Opozarjamo tudi na pomen osveščanja voznikov, ki še vedno prepogosto z neodgovornim parkiranjem na postajališčih ovirajo nemoten dostop potnikov. Zgolj politika kaznovanja vedno ne obrodi sadov. Zavedamo se težav invalidov, njihove želje in predloge bomo v največji možni meri vključili med razpisne pogoje,” obljubljajo v novogoriški upravi.

Brez ostalih ukrepov ne bo učinka

Samo prilagajanje števila avtobusov in frekventnosti voženj ne bo dovolj, da bi se ljudje začeli voziti z mestnimi avtobusi namesto z avtomobili. “Mestnemu avtobusnemu prometu bi morali dati prednost. Nedopustno je, da se mestna postajališča spreminjajo v parkirišča ali pa celo ukinjajo in da niso ustrezno označena,” je na nedavni okrogli mizi poudaril Sandi Brataševec, vodja komercialnega sektorja pri Avrigu. Po njegovem bi morali uvedbi brezplačnega avtobusa slediti drugi, tudi manj priljubljeni ukrepi. Eden od teh je sistem P+R, v okviru katerega bi na robu mesta uredili parkirišča, v centru pa podražili parkiranje. S tem zbran denar bi lahko porabili za povečanje frekvence avtobusov.

Da so tudi takšni ukrepi nujni, se zavedajo tudi v mestni upravi. A se, ko se, vse skupaj premika po polžje. Za zdaj najavljajo, da bodo postavili sistem elektronskega sledenja in obveščanja potnikov na postajališčih, težave pa nameravajo odpravljati s pomočjo Celostne prometne strategije čezmejne Goriške regije, v okviru katere bodo pripravili tudi konkretne ukrepe na področju MPP. Mestna občina je sicer že leta 2006 sprejela načrt trajnostne mobilnosti, a je od njega uresničila bore malo ...

MITJA MARUSSIG


Najbolj brano