Arctur je moral čakati birokrate

V družbi Arctur, ki je lani avgusta s še dvema podjetjema na dražbi kupila proizvodno halo nekdanjega Mebla a+a, so resno računali na to, da bodo poleti že v novih in večjih prostorih, pa so šele v petek pridobili gradbeno dovoljenje za prenovo fasade. Razlog za zamudo pa je, tako kot v številnih podobnih primerih, počasno mletje občinskih in državnih birokratskih mlinov.

NOVA GORICA > Januarja smo pisali o tem, da so v podjetju Arctur pripravljeni na začetek urejanja superračunalniškega data centra. Podjetje, ki je pred leti zaoralo ledino na področju ponujanja superračunalniških storitev na trgu, je v nekdanji hali družbe Meblo a+a načrtovalo tudi prototipno proizvodnjo na osnovi 3D tiskanja ter tehnološki inkubator.

Takrat je direktor družbe Tomi Ilijaš zmajeval z glavo zaradi počasnosti postopka vpisa zemljišč v zemljiško knjigo, saj bi se po njegovem mnenju v nove prostore sicer lahko preselili že konec pomladi.

Včeraj je bila hala Mebla a+a na zunaj še vedno nespremenjena.

“Šele v petek smo pridobili gradbeno dovoljenje za prenovo fasade,” je pojasnil Ilijaš, ki je imel marsikaj povedati na račun polnih ust besed o tem, kako je treba slediti potrebam gospodarstva, saj je preboj do gradbenega dovoljenja zahteval veliko časa in živcev. Pa čeprav gre za trenutno največjo naložbo v mestni občini.

Denar bi trikrat zakrožil

“Pol leta smo v zamudi. Pol leta nam leži denar na banki. Če bi pol milijona evrov za prenovo objekta izplačali obrtnikom, bi ta denar v regiji trikrat zakrožil, od njega pa bi imela v končni fazi nekaj tudi država na račun plačila davkov in prispevkov,” je še povedal in dodal, da so med pridobivanjem gradbenega dovoljena trčili ob vrsto še nerešenih zadev izpred 20 let, ki bi jih morali na občini že zdavnaj urediti.

Konkretno gre za vprašanje Industrijske ceste, ki vodi mimo hale in je praktično edini vstop v Industrijsko cono Meblo. Cesto, ki bi jo morala mestna občina ob osamosvojitvi prepisati nase, so leta 1997 kupili zasebniki, kar spominja na zgodbo o SGP. V Arcturju so morali zaradi tega poskrbeti za nov vhod do hale, kar je zahtevalo še več papirologije in dodatne stroške.

“Zdaj se pospešeno pogovarjamo z izvajalci. Treba bo pohiteti, saj moramo do konca leta porabiti denar. Če z naložbo zamudimo, nam propade 890.000 evrov, ki smo jih dobili od države. S tem, ko še nismo tam, se ustvarja tudi poslovna škoda, saj se ne moremo širiti in zaposlovati,” je še pojasnil Ilijaš, razočaran nad obstoječo slovensko zakonodajo, zapletenostjo postopkov in počasnostjo reševanja zapletov.

Velika priložnost za mlade

Kljub omenjenim zapletom v družbi trenutno postavljajo na noge prvi spletni portal na svetu za 3D modele s področja kulturne dediščine. Prav področje 3D modeliranja, renderiranja in animacije je hitro rastoča industrija, ki pomeni tudi ogromno priložnosti za mlade.

Ker gre za področje, ki zahteva uporabo superračunalnika, si v Arcturju s tem ustvarjajo trg za storitve, ki jih nudijo. “Trenutno smo v sodelovanju z nekaterimi vrhunskimi evropskimi ustanovami pridobili pet razvojnih projektov v okviru evropskega programa Horizon 20-20, v skupni vrednosti 40 milijonov evrov, pri čemer je Arcturjev delež vreden milijon evrov,” je še povedal Ilijaš in sklenil s tem, da načrtujejo v podjetju, ki zdaj zaposluje nekaj več kot 20 ljudi, bistveno razširiti svojo raziskovalno skupino. Ko bodo seveda končno lahko začeli z delom v novih prostorih, kar naj bi se zgodilo do konca leta.

NACE NOVAK

---