Arčon: ni se kaj pogajati

Na predloge, naj se vsaj ublaži nedavno podražitev oskrbe z vodo in odvajanja odplak v Mestni občini Nova Gorica župan Matej Arčon odgovarja, da za to ni pravega razloga. In delati je treba po predpisih, pribija.

NOVA GORICA > “Ne bomo znova razpravljali o novih cenah oskrbe z vodo, ker nismo dobili nobenega konkretnega argumenta, ki bi upravičil zniževanje ali spremembe. Odlok in pravilnik sta skladna z zakonom in sta veljavna, ker ju je mestni svet potrdil.” Tudi tako je novogoriški župan Matej Arčon včeraj povedal, da ne bo upošteval pozivov nekaterih meščanov in svetniških skupin, naj se vsaj omili nedavno podražitev stroškov za vodo. In glede ideje, da bi vsaj postopoma dvignili cene, dodaja: “Predlog je smešen, predpisi ga ne predvidevajo in z moje strani bi bila takšna poteza nekorektna, ker bi se šli neke vrste tiho zavajanje ljudi.”

Udarilo “blokarje”

Ob tokratni podražitvi, ki naj bi jo uveljavilo pet občin ožje Goriške, a sta jo doslej le novogoriška in briška, so povišali omrežnine, fiksne mesečne prispevke za vzdrževanje ter obnove vodovodov in kanalizacije. Obračunava se jih glede na velikosti priključka na vodovod, zdaj to nanese od dveh do 406 evrov na mesec za priklop na kanalizacijo in od pet do tisoč evrov za vodovod (brez DDV), še vedno pa da so med nižjimi v Sloveniji. Hkrati pa se je uvedlo novi, od države predpisani način obračunavanja omrežnin za stanovanja v blokih: zdaj je za vsako stanovanje treba odšteti toliko, kot bi bila to samostojna hiša.

Na vprašanja, koliko vode se izgubi na omrežju, je Lovrič med drugim povedal, da so v VIK v omrežje nedavno namestili sistem merilnikov, s katerimi bodo ugotavljali, kje natanko najbolj puščajo.

Zato so zlasti stanovalci blokov v Novi Gorici prejšnji mesec dobili prve, precej višje račune za “vodo”, kar v absolutnih zneskih spet ni toliko: pet, šest, sedem evrov več. Bistveno večji skok navzgor, lahko tudi s 70 na 250 evrov, pa so doživela nekatera mala podjetja. In čeprav je vse skupaj prizadelo manjši del uporabnikov v mestni občini, saj imetniki hiš, ki predstavljajo 84 odstotkov priključkov na vodovod, novih cen skoraj niso občutili, se je oblikovala najmanj ena civilna pobuda, ki je zahtevala omilitve podražitve; podobno je predlagala mestna SD.

Drugače pač ne gre

Kot sta včeraj poudarila Arčon in direktor podjetja Vodovodi in kanalizacija (VIK) Miran Lovrič, pa korak nazaj ni možen. “Vemo, kakšna je cena infrastrukture, koliko je treba odšteti za zamenjavo števcev in vzdrževanje priključkov. Vse to je del novih cen in kot župan moram ravnati odgovorno, tako, kot je prav in skladno s predpisi,” je Arčon med drugim odgovoril, zakaj niti predlogu, naj podražitev uvedejo postopno, ne bo ugodil.

V VIK dajejo nasvete, kako si lahko z menjavo večjega priključka na omrežje z manjšim znižajo omrežnine.

Po besedah župana so morali zagotoviti denar za vzdrževanje priključkov stavb na vodovod in zamenjavo števcev, česar se zgolj v mestni občini, drugače kot v sosednjih, ljudem še ni zaračunavalo. Lovrič je ob tem povedal, da se je marsikdo požvižgal na to, da je treba vodomere, ki so last uporabnikov, zamenjati na vsakih pet let. Naslednje, kar je povzročilo bolj občutno podražitev, je omenjena izenačitev blokov in hiš. In tretjič, pravi Arčon, so v nove cene všteli višjo amortizacijo za omrežje.

Kam pa gre ta denar?

Zadnja je po predpisih strošek uporabnikov in je na Goriškem močno narasla po veliki naložbi v oskrbo z vodo, znani kot projekt Mrzlek. “Več kot bomo vlagali v infrastrukturo, višje bodo omrežnine,” je zatrdil župan in opozoril, da bo naslednji skok cen navzgor povzročila centralna čistilna naprava, ki jo zdaj gradijo. Arčon je hkrati povedal, da mestna občina že leta (ne brez pomoči EU in države), veliko vlaga v vodooskrbo in gradnjo kanalizacije, po njegovem več, kot zbere denarja od prispevkov uporabnikov.

A denar, ki ga VIK plačajo občinam od omrežnin, ni namenski. Ni torej nujno, da se ga porabi za obnove in vzdrževanje omrežja, kar naj bi bil doslej največji problem. AMBROŽ SARDOČ

---