Ambrozije je manj, a še grozi

Ambrozije, invazivne rastline, ki pri ljudeh povzroča močne alergične reakcije, na kmetijskih površinah pa škodo, je letos v spodnji Vipavski dolini približno toliko kot lani, na zgornjem Vipavskem pa jo je manj. Stanje se izboljšuje, ugotavljajo strokovnjaki.

GORIŠKA >Ambrozija je zelo prilagodljiva rastlina in vreme v letošnjem poletju ji zelo ugaja. Na Primorskem je na kmetijskih površinah najbolj razširjena v Vipavski dolini, kjer se pojavlja po žetvi žit na neobdelanih strniščih. Na Goriškem je letos začela cveteti že v začetku julija.

“Pohvalila bi cestno podjetje, ki površine ob cestah pravočasno pokosi, tako da je pravočasno odstranjena, žal pa se je ravno od tam v preteklih letih razširila na kmetijske površine. Največ ambrozije je sedaj na neobdelanih strniščih po žetvi žit, ob nekaterih koruznih njivah in v soji,” razlaga specialistka za poljedelstvo na novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Anka Poženel.

Za masovno razširitev ambrozije je najbolj krivo vreme. Poplave jeseni 2010 so seme raznesle po vsej spodnji Vipavski dolini, z odnašanjem zemlje in semen je svoje pridala burja februarja 2012. V Vipavski dolini ambrozija cveti od konca julija do konca septembra.

Ogroža pridelke

Kmetje imajo z ambrozijo največ stroškov in težav, saj jim zmanjšuje ali onemogoča pridelek in s tem dohodek na kmetijah. “Najbolj ogroža sojo, letos sejane posevke lucerne in detelj, posevke buč in kapusnic ter drugih vrtnin, predvsem zaradi preozkega izbora herbicidov. V teh kulturah sedaj registrirani herbicidi niso dovolj učinkoviti za zatiranje ambrozije in bi morali vzniklo ambrozijo ročno odstranjevati, kar pa zaradi velikih površin ni mogoče,” poudarja Poženelova.

Kmetijsko svetovalna služba in služba za varstvo rastlin pri KGZ Nova Gorica kmete seznanjata z ukrepi za zatiranje ambrozije že od leta 2008, ko se je ta pojavila. Na izobraževanjih in na terenu jim strokovnjaki predstavljajo problem in nevarnosti ter jih opozarjajo na njihove dolžnosti po odredbi o ukrepih za zatiranje ambrozije, ki je bila sprejeta leta 2010.

Ambrozijo je treba odstranjevati

Ambrozijo je treba odstraniti - pokositi, pomulčiti, izruvati, poškropiti s herbicidi - preden cveti, da ne more oddajati alergenega cvetnega prahu. “Kmetje se trudijo upoštevati navodila, predvsem pri odstranjevanju oziroma košnji in mulčenju ob poteh, obrobah, ob robovih njiv in na strniščih, kjer bo ambrozija zacvetela sedaj, težje pa je v omenjenih posevkih,” poudarja strokovnjakinja.

Fitosanitarni inšpektor (v vsej Sloveniji jih je 30) obravnava prijave o sumu navzočnosti ambrozije in o neizvajanju predpisanih ukrepov. Na podlagi prijave si ogleda lokacijo, izreče opozorilo in določi rok za odstranitev rastline. “V večini primerov ti ukrepi zadoščajo, da jih imetnik zemljišča odstrani. Od začetka veljavnosti odredbe so inšpektorji izrekli več kot 1100 opozoril in izdali skupaj 50 odločb, s katerimi so imetnikom zemljišč odredili, da morajo rastline odstraniti,” pojasnjujejo v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na območju Območnega urada Nova Gorica so letos že obravnavali devet prijav, opravili 28 pregledov in izdali 26 opozoril.

Kazni niso nizke

“Če imetnik ne izvrši z odločbo odrejenih ukrepov, stori prekršek, za katerega inšpektor izreče predpisano sankcijo ali opozorilo. Z globo 1500 evrov se kaznuje pravno osebo, z globo 500 evrov pa odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter z enako globo (500 evrov) samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo,” razlagajo.

Pri odstranjevanju nadležnega plevela sta pomembni predvsem vztrajnost in povezanost. “Glede na zmanjševanje populacije ambrozije v primerjavi z zaplevljenostjo na Goriškem leta 2011, na Ajdovskem pa leta 2013, ugotavljam, da se stanje izboljšuje. Če bodo vsi- tako javne komunalne in cestne službe, DARS in železnice ter seveda kmetje in vrtičkarji - dosledno odstranjevali ambrozijo, se bo banka semena zmanjševala. Da bi popolnoma izginila iz okolja, pa seveda ni več mogoče, zaradi množice drobnih semen in večletne kaljivosti,” meni Anka Poženel.

ALENKA OŽBOT

---