Akvarij je resnično lep, vendar životari

Občina, ki je pred štirimi leti odkupila Akvarij M, da ga je rešila propada, je doslej vanj vložila približno 170.000 evrov. Zaradi krize mu je lani omejila podporo. Na drugi strani upravljavci niso uspeli uresničiti pogumnega načrta osamosvojitve akvarija. Zanimanje obiskovalcev zanj pada.

IDRIJA > Razočaranje nad izjalovljenim načrtom razvoja Akvarija M je veliko pri pri lastnici - občini in dr. Dejanu Gmajnarju. Slednji je leta 2012 je s svojim podjetjem Akvami prevzel vodenje Akvarija z velikimi načrti za njegovo osamosvojitev v petih letih, a so ti drug za drugim padali v vodo. Občina je v proračunih za prihodnji dve leti še predvidela nekaj denarja za njegovo delovanje, a se bo bržčas morala že prej odločiti, kaj z njim.

Akvarij životari in zahteva ukrepanje. Prva priložnost bo že prihodnji teden, ko bo svet občine obravnaval poročilo o njegovem lanskem poslovanju. To ni bilo ugodno, saj vsega 1900 obiskovalcev pomeni eno najnižjih številk doslej. Dr. Gmajnar v svojem poročilu dobršen del krivde pripisuje znižanemu financiranju občine (namesto predvidenih 54.000 je zanj namenila 36.000 evrov) in zato neuresničeni naložbi v dolgo načrtovano postavitev največjega akvarija z domačim biotopom in neizpeljani promociji.

Razmere na akvarijskem trgu in v skromno obiskani Idriji Akvariju M očitno ne omogočajo samostojnega življenja. Ker v njem zadnja leta naštejejo celo več odraslih obiskovalcev kot otrok, zanj očitno tudi v šolah ni pretiranega zanimanja.

Kljub izdatni promociji, ki jo je Gmajnarjeva ekipa v prvih letih izpeljala. Podobno na očitno premajhnem trgu velja za prodajo obetavnih akvarijskih izdelkov iz lastnega razvoja in za načrtovano razvojno dejavnost. Tudi nosilni Akvami (zadnji objavljeni podatki na Ajpesu za leto 2013 kažejo, da je imela družba vsega 44.000 evrov letnih prihodkov) životari.

Mlada ekipa, v kateri so poleg bivšega lastnika Valterja Majnika ob dr. Gmajnarju delali mladi izobraženci in privrženci akvaristike, je v upanju na preboj dolgo delala za nekaj sto evrov mesečne plače. Ko niso videli več naprej, so odšli.

Da pogumnega načrta ni mogoče uresničiti, se očitno zaveda tudi dr. Gmajnar. Svetnike bo sicer skušal prepričati, naj akvariju z lani neizplačanim zneskom predvidenega sofinanciranja, omogoči naložbo v načrtovan nov akvarij. Sočasno pa jih v poročilu nagovarja, naj skupaj z lastnico občino čim prej premislijo, kako bo Akvarij M organiziran v bodoče.

Premislek ne bo lahek. Občina v akvarij, ki s svojim pisanim ribjim življem še vedno velja za najbolj raznovrstnega v državi, ne bo več vlagala toliko denarja, kot ga je od leta 2012. Za to in prihodnje leto v proračunih zanj predvideva po 16.000 evrov. To bo skupaj z vstopninami in prodajo (lani je oboje navrglo 10.000 evrov) zadoščalo za preživetje rib in životarjenje Akvarija M.

SAŠA DRAGOŠ

---