Živo srebro je pod mejnimi vrednostmi

Skoraj pet milijonov evrov vredno širitev in tehnološko posodobitev idrijske centralne čistilne naprave so včeraj zaključili z uradnim poskusnim zagonom. Neuradno deluje že nekaj tednov in prve meritve snovi v odpadnem mulja so neoporečne.

Razširjena in posodobljena centralna čistilna naprava od včeraj poskusno obratuje Foto: Saša Dragoš
Razširjena in posodobljena centralna čistilna naprava od včeraj poskusno obratuje Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Tako rekoč nova, razširjena in tehnološko povsem spremenjena centralna čistilna naprava obsega pravcato naselje petih zgradb in množice pokritih in končnih odprtih bazenov. Včeraj so jo za leto dni uradno poskusno zagnali. V tem času se bodo morali nanjo priključiti vsi uporabniki ob novi kanalizaciji.

V prihodnjih letih bodo naložbe za prečiščevanje voda potekale na podeželju. Največji zalogaj čaka vaščane, ki bodo morali graditi male čistilne naprave. Kumarjeva pravi, da jim bodo pomagali s skupnim programom in združevanjem naložb v prid čim večjemu prihranku. Za subvencioniranje gradnje pa se občina bržčas ne bo odločila.

Del gospodinjstev so že priključili

Posodobitev čistilne naprave predstavlja polovico od deset milijonov evrov vredne naložbe v celovito prečiščevanje voda v mestu Idrija. Nataša Kumar, ki za občino usklajuje njeno največjo naložbo, pravi, da se je del občanov na novo kanalizacijo in napravo že priključil. “Res pa je, da Idrijčanov nismo silili k hitremu priključevanju, saj poskusni zagon ne pomeni polnega obratovanja naprave. V času odpravljanja morebitnih slabosti je ne želimo preobremeniti. Na priklop čaka še 355 priključkov. Ker so krajani zvrhano mero razumevanja pokazali že med gradnjo kanalizacije v 27 idrijskih ulicah, pri priključevanju ne pričakujemo problemov,” pravi Kumarjeva.

Obveza občine, ki je naložbo uresničila s sofinanciranjem evropskega kohezijskega sklada, je prečiščevanje 95 odstotkov vseh odpadnih fekalnih voda v mestu. Ob zaključku naložbe je Kumarjeva prepričana, da ji bo to tudi uspelo.

Mulj ni več strupen odpadek

Ker morajo iz naprave priteči tudi za izpust čiste vode in mora biti odpadni mulj varen za naravno odlaganje, je občina milijon evrov iz svoje blagajne vložila še v izgradnjo meteorne kanalizacije.

Mulj iz bivše naprave je namreč vseskozi vseboval krepko presežene količine strupenega živega srebra in je bil označen kot strupen odpadek, ki ga v Slovenji ni bilo mogoče uničiti. Mulj še vedno skladišči občina Idrija sama in išče poti, kako bi ga varno odložila brez odvoza na predrago sežiganje v tujino.

Ker so idrijska tla s tem strupom naravno bogata in je izpiranje neizbežno, so problem torej reševali z ločenim odvodom meteornih voda. Kaže, da so uspeli. Meritve, v predposkusnem obratovanju naprave sicer neuradne, so potrdile neoporečnost mulja. Med številnimi izmerjenimi snovmi je tudi živo srebro pod dopustnimi količinami.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano