“Zahtevamo pošteno plačilo!”

Slovenski kmetje zahtevajo pošteno in pravično plačilo za svoje delo. To so odločno poudarili na današnjih shodih v osmih slovenskih mestih, tudi v Novi Gorici, kjer so opozorili na številne težave, pri katerih so jih odgovorni pustili na cedilu, in da jim prenizke odkupne cene ne zagotavljajo preživetja. Državo so pozvali, naj uredi razmere, potrošnike pa, naj kupujejo domače.

Odpri galerijo

NOVA GORICA > Slovenski kmetje so zelo potrpežljivi. Kljub težkim delovnim pogojem, muhasti naravi, državi, ki več obljublja kot naredi, in nelojalni konkurenci cenenih uvoženih pridelkov vztrajajo, ker svoje delo razumejo kot poslanstvo, od katerega je odvisna ne le njihova usoda, pač pa prihodnost celotne družbe. A vse ima svoje meje. Razmere postajajo nevzdržne, opozarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).

Na shodu v osmih slovenskih mestih so zato dvignili glas in zahtevali pošteno in pravično plačilo za svoje delo.

Cene pridelkov namreč padajo že več mesecev in ne zagotavljajo več preživetja. Odkupna cena surovega mleka, denimo, je bila julija letos za 20,4 odstotka nižja kot julija lani, svinjskega mesa za 12,9, kmetijskih pridelkov za 9,3 odstotka. Odkupne cene pšenice že od leta 2013 ne pokrivajo stroškov pridelave, enako je z mlekom, kjer kmet dobi manj kot 30 evrov za sto litrov ...

Te tegobe, ki kmete vse bolj pehajo na in čez rob prepada, tarejo tudi kmete na Primorskem, kjer jih je registriranih 15.000. Enako kot drugod po Sloveniji so tudi v Novi Gorici odločno opozorili nanje. “Spremembe želimo in zahtevamo sedaj. Tako naprej ne gre več!” je poudaril predsednik novogoriške enote KGZS Franc Vodopivec in dodal, da bo, ko bodo kmetje zaradi nevzdržnih razmer zgrmeli v prepad, prepozno: “Slovenski kmet bo vedno imel kaj jesti. Prepozno bo za državo in slovenskega potrošnika.” Prav slednje je pozval, naj jih podprejo tako, da zahtevajo in kupujejo domače, slovensko. Izpostavil je tudi težave, s katerimi se soočajo na Goriškem in na Primorskem. Kmetje niso zadovoljni s skladom kmetijskih zemljišč, ustvarjen je monopol pri dobavi zaščitnih sredstev. “Zakaj jih mora slovenski kmet kupovati tudi sto procentov dražje kot v sosednji Italiji?” je poudaril. Opozoril je na propad slovenske predelovalne industrije, zaradi kritičnih razmer nasadi breskev v Vipavski dolini izginjajo, država je odtegnila veliko denarja za okoljske programe, pereče so škode po divjadi, pri katerih se “država dela gluha.”

Član sveta koprske enote KGZS Anton Može je izpostavil, da kmetje zaradi sramotno nizkih odkupnih cen ne pokrijejo niti stroškov. “Tudi subvencije tega izpada ne morejo nadoknaditi. Več mleka kot kmet pridela, večjo izgubo naredi. Je to pošteno?” je opozoril na paradoks.

Kot primer nepravičnega plačila je navedel, da od 50 centov za kilogram krompirja, ki jih plača potrošnik v trgovini, kmet dobi komaj 14 centov. “Komu gre tako velika razlika v ceni v žep? Kmetu že ne!” je pribil. Prepričan je, da bi moral sklad kmetijskih zemljišč z oddajanjem v brezplačni najem bolj spodbujati mlade, da se odločajo za kmetijsko dejavnost.

Predsednik postojnske enote KGZS Anton Janežič pa je med drugim opozoril, kakšne težave imajo zaradi posledic naravnih ujm: “Država pa stoji ob strani, ne prisluhne nam niti s centom za sanacijo žleda in podlubnika, tako da 'ne vemo ni naprej ni nazaj'. Ta žled nas bo stal, tako kmete kot družbo. Karkoli se dogaja, se moramo boriti sami!”

MITJA MARUSSIG

---