“Trst je bil osvobojen”

Za osvoboditev Primorske je nedvomno zaslužen IX. korpus, se strinjajo zgodovinarji, ki so včeraj v Ajdovščini razpravljali o osvobajanju Primorske pred 70 leti. Tudi Trst je bil najprej osvobojen, odgovarjajo na dileme, ki se ves čas ponavljajo.

AJDOVŠČINA > O vojaškem osvobajanju Primorske je na znanstvenem posvetu v Ajdovščini, ki sta ga pripravila Inštitut za novejšo zgodovino in Inštitut za promocijo NOB pri borčevski organizaciji, govoril Martin Premk. Ključno vlogo je pripisal IX. korpusu, ki je osvobodil Trst, Tržič in Gorico in segel do zahodne meje slovenstva. Pri tem so njegovi borci prehiteli zavezniške enote in v Trstu tudi jugoslovansko IV. armado. Njegova vloga je kasneje odločilno prispevala k priključitvi Primorske k matični domovini.

Alberto Buvoli iz Furlanskega inštituta zgodovine gibanja za osvoboditev je poudaril, da so pripadniki odpora za osvoboditev vzhodnega dela Furlanije Julijske krajine pozorno spremljali osvobodilni boj v Sloveniji. To pa je veljalo le za borce brigade Garibaldi, medtem ko so se pripadniki brigade Osoppo držali ob strani. Do združitve sil odpora ni prišlo predvsem zaradi bojazni liberalcev in krščanskih demokratov, da bo del vojaške oblasti prišel v roke italijanskih komunistov, je pojasnil Buvoli. Omenil je prispevek IX. korpusa v bojih proti Nemcem, četnikom, Kozakom in drugim kvizlinškim vojskam. Obžaluje pa zamolčanje usmrtitev in deportacij po osvoboditvi, kar še danes izkoriščata desničarska in neofašistična propaganda, je dejal.

V okviru obeleževanja 70. obletnice prve slovenske narodne vlade bodo drevi ob 18. uri v preddverju Centra za tretje življenjsko obdobje odprli dokumentarno razstavo o IX. korpusu, v avli Dvorane prve slovenske vlade pa ob 19. uri razstavo fotografij, ki so nastale ob ustoličenju vlade 5. maja pred 70 leti.

Branko Marušič, ki je vodil posvet, je v zvezi s tem dejal, da pogledi na vprašanje, ali je vkorakanje partizanskih sil v kraje v Italiji pomenilo osvoboditev ali okupacijo, ostajajo različni. Nevenka Troha je spomnila, da je bil položaj v Italiji po njeni kapitulaciji specifičen, saj so upravo prevzemale angloameriške oblasti. V posebej negotovem položaju se je znašel Trst. Eni so jugoslovanske vojake pozdravljali kot osvoboditelje, drugi so jih zavračali kot nove, še nevarnejše okupatorje kot so bili Nemci. Kot je znano, je nazadnje prišlo do razmejitve na cono A z angloameriško in cono B z jugoslovansko upravo. “Najprej je bila osvoboditev, za njo pa je prišla okupacija, toda slednja z angloameriške strani,” je razpravo o tem sklenil Gorazd Bajc.

O stališčih takratnih italijanskih komunistov do dileme - osvoboditev ali okupacija - je govoril Patrick Karlesen s tržaške univerze. Ne glede na stike z jugoslovanskimi (bile so tudi pobude za priključitev Furlaniji k Jugoslaviji) so morali upoštevati realnost italijanske večine v Trstu, je med drugim dejal.

Božo Repe je v svojem prispevku odporniško gibanje v Sloveniji postavil v širši jugoslovanski okvir. Bojan Godeša je pričakovanja Primorcev po priključitvi k matici preučil v luči izbire med nasprotnima taboroma na Slovenskem. Vida Deželak Barič je spregovorila o vlogi Komunistične partije Slovenije na Primorskem v letih 1944 in 1945, Zdenko Čepič pa je razmišljal o revoluciji in državi. Blaž Torkar je predaval na temo Zavezniki na Primorskem, Gorazd Bajc o vzdušju na predvečer hladne vojne, Jože Pirjevec pa o vprašanju meja, ki so nastale.

DAVORIN KORON

---