Trentarji pisali ministru v zvezi z Vršiško cesto

Krajevna skupnost Soča Trenta je na ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča naslovila odprto pismo, v katerem ga opozarja na pomen zimskega vzdrževanja in prevoznosti ceste čez prelaz Vršič.

TRENTA > Trentarji izpostavljajo, da bi bila lahko cesta, ki jim omogoča boljši dostop, vsaj v letošnji zimi, ko zaenkrat ni bilo veliko snega, dlje časa prevozna.

Problematika odpiranja edine cestne povezave zgornjega dela doline Soče z Gorenjsko in s tem osrednjo Slovenijo je vroča tema že več desetletij. Krajani 30 kilometrov dolge doline postanejo ob zaprtem prelazu neke vrste ujetniki v slepi ulici in morajo premagovati dolge razdalje do osnovnih zdravstvenih, upravnih in oskrbovalnih ustanov, pojasnjuje predsednik Krajevne skupnosti Soča Trenta Sergej Bolčina.

Poleg tega sta od omenjene povezave posredno odvisni celotni regiji na obeh straneh Julijcev. “Žal pa smo še vedno deležni očitkov, češ koliko stane državo teh nekaj duš v Trenti,” pravi Bolčina in poudarja, da ne težijo k odpiranju Vršiča, ko to ni možno in varno, temveč takrat, ko je razumno in smiselno ter celo z manj denarja kot doslej.

Finančna in ekološka škoda

Kot je pojasnil, je bila to zimo cesta čez Vršič razen krajših prekinitev odprta in vzdrževana vse do prvega močnejšega sneženja 27. decembra lani. V dveh dneh je tedaj zapadlo 30 centimetrov suhega snega.

Cesto na relaciji Kranjska Gora-Vršič je Cestno podjetje Kranj očistilo do 30. decembra. “Domačini smo strpno čakali in po tednu dni lepega in stabilnega vremena začeli spraševati pristojne, čemu je Vršič zaprt,” je situacijo opisal Bolčina in dodal, da je Cestno podjetje Nova Gorica svoj del vršiške ceste dokončno očistilo šele 8. januarja.

Krajani “z vso odgovornostjo do smotrne porabe proračunskih sredstev” trdijo, da bi 30. decembra moralo Cestno podjetje Kranj očistiti še del ceste proti Trenti in Vršič bi bil čez praznike odprt. Tako pa je nastala velika finančna in ekološka škoda, ker so se morali prebivalci, lastniki počitniških hišic in obiskovalci do Trente voziti 80 do 200 kilometrov dlje.

Prav tako ni smiselno, da pozimi za prevoznost Vršiča skrbita dva upravljalca, so prepričani Trentarji. Zimsko vzdrževanje ceste čez Vršič je namreč za Cestno podjetje Nova Gorica zelo drago, saj morajo vsa potrebna vozila pripeljati iz 33 kilometrov oddaljenega Bovca. Obstoječi način vzdrževanja je zato zelo drag in neučinkovit.

Poseben status za Vršiško cesto

Vzdrževalci bi si delo lahko dodatno olajšali s sodobno tehnologijo vremenskih postaj in cestnih kamer ter vzpostavitvijo mreže poročevalcev, ki bi poročali o stanju na cesti. Trentarji predlagajo tudi, da bi pred vstopom na Vršiško cesto na obeh straneh namestili svetlobna led zaslona z opozorili voznikom. Tako bi se izognili marsikateri intervenciji, saj predvsem tujci večkrat spregledajo slabo vidne table ob cesti.

Domačini, ki menijo, da je za uresničitev njihovih predlogov potrebne le malo dobre volje, so prepričani tudi, da bi morala Vršiška cesta imeti poseben status. Prav tako menijo, da je “potrebno zavestno zaobiti principe, stereotipe in kdaj tudi nerazumna zbirokratizirana pravila in bo za vse vpletene strani veliko bolje in ceneje”.

STA

---