“Naš trud je poplačan”

“Naš trud je poplačan. Vsaj do konca šolskega leta imamo eno skrb manj. Pa tudi potem ne bomo popustili,” pravi Tomi Lavrenčič, oče prvošolke z inzulinsko odvisno sladkorno boleznijo. Osnovna šola Vipava je prek zavoda za zaposlovanje za tri mesece dobila dodatno delavko, ki zdaj spremlja deklico.

DUPLJE, VRHPOLJE > “Ko nas je ravnateljica šole obvestila, smo bili res veseli. Začasna spremljevalka pomeni stalnost. Zdaj veva, da ima hčerka nekoga ob sebi, ko ji je treba izmeriti vrednost sladkorja v krvi, izračunati vrednost ogljikovih hidratov, ki jih bo zaužila, in na črpalki določiti primerno vrednost inzulina, izključiti črpalko pred sprehodom ali športnimi aktivnostmi. Za vse to je morala doslej poskrbeti učiteljica v skupini,” dodaja mama deklice, ki obiskuje prvi razred v podružnični šoli Vrhpolje Janja Lavrenčič.

Prizadevanja in vztrajnost družine Lavrenčič iz Dupelj ter velika podpora zaposlenih v OŠ Draga Bajca Vipava so obrodili sadove. Družina je po večmesečnem čakanju na rešitev pritožbe nedavno v roke dobila odločbo Zavoda za šolstvo, ki je deklici do konca drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja priznal pravico do začasnega spremljevalca.

Dodatna delavka za tri mesece

Šola se je prijavila na razpis Zavoda za zaposlovanje in v okviru ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu 2015 pridobila dodatno delavko. Ta spremlja in pomaga deklici, sodeluje pa tudi pri delu v skupini. “Iskali smo različne možnosti in veseli smo, da nam je uspelo. Delavka ima pogodbo samo za tri mesece, a smo veseli, da ta možnost obstaja. Nova sodelavka je učiteljica z diplomo in strokovnim izpitom. Pogodba ji omogoča neposredno delo z učenci, tudi z učenci s posebnimi potrebami. Z delom v skupini bo pridobila vsa znanja, ki jih potrebuje kot učiteljica. Kadrovska okrepitev je v veliko pomoč učiteljici in pomeni obogatitev dela v skupini,” pojasnjuje ravnateljica vipavske osnovne šole Alenka Nussdorfer Bizjak.

Nujna trajnejša rešitev

V šoli so prvošolki ob dobri volji vseh strokovnih delavcev in vodstva že v začetku šolskega leta zagotovili prilagojen jedilnik, ki ga kuharice za teden vnaprej pripravijo ob pomoči staršev. Deklici so jeseni za pomoč dodelili volontersko pripravnico, po njenem odhodu pa je šola na usposabljanje poslala štiri zaposlene, ki znajo rokovati s pripomočki in prepoznati znake morebitnega nenadnega zvišanja ali znižanja sladkorja v krvi. Poskrbeli so tudi za to, da je deklico ob izhodih spremljal dodatni strokovni delavec.

A vse je slonelo zgolj na dobri volji zaposlenih v šoli, kjer še vedno vztrajajo, da bi morala država to področje urediti sistemsko. “Mi smo le začasno rešili veliko stisko staršev, ki jim zakon priznava pravico do začasnega spremljevalca, za tem pa stoji velika luknja. A kaj bo jeseni? Zavod za šolstvo in ministrstvo govorita le o začasnem spremljevalcu,” opozarja ravnateljica.

Otrokovo zdravje mora biti na prvem mestu

Ponekod si pomagajo z zaposlitvami prek javnih del. Javna dela mora sofinancirati občina, a vipavska občina v tem primeru domači šoli še ni prisluhnila. “Verjetno se bomo morali o tem problemu še pogovarjati. Šola bo tudi v prihodnje deklici zagotavljala dodatno odraslo osebo, kako, pa še ne vemo. A na prvem mestu sta otrokovo zdravje in dobro počutje,” dodaja ravnateljica.

Tudi Lavrenčičevi ne bodo vrgli puške v koruzo. “Če smo prišli tako daleč, bomo vztrajali. Upam, da bo odslej laže. Žalosti pa nas, da smo se morali tako izpostaviti. Te zadeve bi morali rešiti sistemsko, v dobro vseh 'sladkorčkov,' ki jim ta pravica pripada po zakonu. Ne pa da se moramo še boriti zanjo. Mi imamo srečo, da nas šola izjemno podpira. A kličejo nas starši, ki nimajo podpore ne v šoli ne v lokalni skupnosti. Upam, da se bodo pristojni zamislili,” dodaja Tomi Lavrenčič.

Otrok s sladkorno boleznijo vse več

Da bi morala država problem rešiti sistemsko, ne pa da odločitev prepušča zavodom oziroma njihovim ustanoviteljem, lokalnim skupnostim, opozarja tudi ravnateljica Otroškega vrtca Ajdovščina Alenka Močnik.

“Otrok z inzulinsko odvisno sladkorno boleznijo ali z drugimi dolgotrajnimi boleznimi je vedno več. Naključje je, da imamo prav v oddelku vrtca v Vrhpolju, kjer šolo obiskuje tudi sedemletnica iz Dupelj, zdaj novo deklico z inzulinsko odvisno sladkorno boleznijo. Jeseni bomo v vrtec sprejeli še enega otroka z enako boleznijo. Ti otroci so še kako upravičeni do stalnega, ne samo do začasnega spremljevalca. To, kar se dogaja zdaj, ni pošteno ne do bolnega otroka ne do ostalih otrok v skupini. Vsem otrokom želimo zagotoviti enake pogoje. Toda notranjih rezerv nimamo. Ustanovitelj nam ne odobri niti tistega, kar nam nalaga zakonodaja, po drugi strani pa od nas pričakuje še več. To enostavno ne gre,” opozarja ravnateljica vrtca.

ALENKA TRATNIK

---