“Na Soči bodo delali ljudje iz regije”

Direktor celjskega podjetja Vekton zagotavlja, da bodo vzdrževalna dela na primorskih vodotokih opravljali domačini. Kako natančno bodo načrte za nasipe in sanacije strug risali zagrebški projektanti, pa ne pojasnjuje. Zagotavlja, da ima njegovo podjetje odlične reference in da bo svoje finančne težave kmalu rešilo s pomočjo avstrijske finančne družbe. “Res in žalostno pa je, da smo bolj cenjeni v tujini kot doma,” ugotavlja Ivan Bednjički.

NOVA GORICA, CELJE > Ivan Bednjički je prepričan, da kritike in dvomi, ki jih je sprožila nedavna odločitev vlade o oddaji koncesije za upravljanje s porečjem Soče konzorciju, ki ga vodi njegovo podjetje, izhajajo predvsem iz tega, da so zamešali štrene. “Nekateri imajo koncesije zelo dolgo in se jim zato morda zdi, da jim pripadajo,” razmišlja Bednjički. “Razpis je napisan tako, da se je nanj zelo težko prijaviti, zato smo poiskali pomoč pri uveljavljenem in velikem tujem vodnogospodarskem podjetju,” odgovarja na vprašanje, od kod in zakaj zavezništvo s hrvaško Vodoprivredo.

Soča za referenco

Kot je pojasnil, je družba zelo uspešna na tujih trgih. Patentirali so namreč sistem za prevrednotenje in ponovno uporabo odpadkov iz gradbeništva, ki jih je moč po tem postopku uporabiti za sanacijo degradiranih površin. “V tujini imamo včasih težave, ker nimamo referenc iz domovine. Zato smo jih začeli nabirati,” pravi Bednjički.

A Vekton izkušenj z upravljanjem vodotokov nima, priznava prvi mož uprave, zato zavezništvo s hrvaškimi vodarji. “Kar pa ne pomeni, da bodo tu delali hrvaški delavci. Sploh ne. Delala bodo slovenska podjetja iz regije,” pravi in zagotavlja, da so nekateri dogovori že sklenjeni.

Kako pa je s projektanti? Razpisni pogoji namreč zahtevajo poimenski seznam strokovnjakov. “To drži,” pravi Bednjički, na vprašanje, ali bodo inženirji delali na daljavo ali se bo ob vsaki podrti brežini na ogled pripeljal nekdo iz Zagreba, pa odgovarja le: “Vse bo skladno z razpisnimi pogoji.”

Plemenitost in davki

“V ta razpis, kot v vse druge projekte, gremo s plemenitimi nameni,” zagotavlja Bednjički. Manj plemenita plat zgodbe pa je davčni dolg delniške družbe. “To je dolga zgodba. Takratni minister za okolje Roko Žarnič nam je brez razlogov odvzel okoljevarstveno dovoljenje, zaradi česar je nastala škoda, ki jo terjamo nazaj. Država je dolžna nam, mi pa njej,” razlaga Bednjički.

Na vprašanje, ali ni to nekoliko nenavadna logika, ki bi prišla prav tudi marsikateremu državljanu, če bi si jo seveda lahko privoščil, pa odgovarja: “Verjemite mi, da je pri tej naši izkušnji marsikaj nenavadnega.”

Denarnica iz Avstrije

A neplačani davki niso edina Vektonova težava. Pesti jih tudi nelikvidnost. Vsi njihovi transakcijski računi so zaradi terjatev blokirani od julija lani. Ali je za to prav tako kriv spor z državo? “Deloma. Deloma tudi to, da dobivamo polena pod noge. Ko smo vstopili v to vodo, smo se morali soočiti z nemalo zadregami,” pravi Bednjički.

Del razlogov tiči tudi v poslovanju podjetja. Upajo, da jih bodo rešili kmalu. “Dogovarjamo se za vstop partnerja, finančne družbe iz tujine.” S Hrvaške morda? “Iz Avstrije,” razkriva Bednjički.

VESNA HUMAR

---