“Euroinvest ne pušča pogorišča”

Tina Maze in Andrea Massi, Tim Matavž ter celo Donald Trump. To so le nekatera znamenita imena, ki so jih v bolj in manj verodostojnih zgodbah povezovali s prihodnostjo najvišje novogoriške stolpnice. Ta prihodnost je zdaj precej negotova. Kdaj bodo nezasedeni in deloma nedokončani kvadratni metri dobili nove lastnike, še ni jasno, vsak evro od prodaje ali najema pa bo padel v blagajno slabe banke. Medtem ko bodo načrtovalci in graditelji nebotičnika šteli izgubo.

NOVA GORICA > Zaključek zgodbe o velikopotezni naložbi na travniku ob Delpinovi ulici ni nič kaj bleščeč. In gotovo ne takšen, kot so si ga predstavljali trije lastniki družbe Euroinvest, ko so pred dobrimi desetimi leti v nakup nepozidanega travnika sredi mesta vložili takorekoč ves svoj denar.

Eden od njih, Radoš Pavlovič, te dni dela v pritličju poslovne stavbe podjetja v industrijski coni Meblo. “Najdete me v pisarni tik ob vhodnih vratih,” je povedal ob dogovarjanju za obisk.

V zadnjem času, ko je imel Euroinvest blokirane račune, še posebej pa v zadnjem letu, ko je večino terjatev prevzela Družba za upravljanje terjatev bank, je kot direktor delal v nekakšni praznini in zastonj. Poslej bo nadaljeval delo v družbi Euroinvest inženiring. “Smo majhna ekipa in delali bomo to, kar smo delali leta 1992 z Euroinvestom,” je pojasnil, ter na vprašanje, ali se torej vračajo na začetek, odgovoril: “Ja. In niti ni tako težko, kot bi si človek predstavljal.”

Dvajset let vzpona in strm spust

Euroinvest je imel v začetku devetdesetih let manj kot milijon evrov prihodkov na leto. V letu 2008, ko so dosegli vrhunec, so prihodki narasli na skoraj deset milijonov in že v letu 2010 padli na polovico tega zneska. V letu 2013 se je podjetje vrnilo k številkam iz svojega začetnega obdobja.

“Točka obrata navzgor je bila, ko smo začeli graditi za trg. Nato pa smo v nakup zemljišča ob Delpinovi vložili vse dotedanje dobičke podjetja, ki si jih lastniki nismo nikoli delili. Naš osnovni poslovni načrt je bil postati tako imenovani 'developerji'. Želeli smo torej kupovati zemljišča, razviti projekt in programe ter ves paket prodati vlagateljem. Tak je bil tudi naš namen na Lokvah in v Bovcu. Gradnja Ede naj bi nam omogočila, da stopimo na to pot. Zavedali smo se, da stavimo samo na enega konja, ampak v tistih časih se je zdelo, da bomo z dobičkom od gradnje lahko financirali prihodnost podjetja. Neugodne razmere na finančnem in nepremičninskem trgu so nam to preprečile,” je na kratko povzel Pavlovič in pošteno dodal: “Tako kot so nam ugodne razmere nekaj let prej sploh omogočile, da smo sploh najeli kredite in začeli z gradnjo.”

Kriza in greh

Leto 2007 je bilo za Euroinvest srečno. Po zapletih s pridobivanjem soglasij in dovoljenj je bila gradnja stolpnice tik pred vrati. Z Novo KBM so se dogovorili o financiranju, potencialni kupci in najemniki so že povpraševali po stanovanjih in poslovnih prostorih. Stavbe še niso prodajali, saj niso znali določiti lastne proizvodne cene in s tem gotovo zamudili veliko dragocenega časa. Ob koncu leta 2008 je na vrata že potrkala kriza. Prvi banki se je pridružila druga, SID, in nato projekt zapustila, ko je bil v četrti gradbeni fazi. Takrat, v letih 2009 in 2010, se je zgodil tisti greh, ki meče slabo luč na ugled podjetja in tudi njegovega direktorja.

“Z banko smo bili soglasni, da je treba stavbo dokončati in prostore čimprej ponuditi naprodaj ali v najem. Zanimanje za stavbo je medtem že drastično upadlo. Podizvajalci so se takrat zavedali, da je treba objekt spraviti do tehničnega dovoljenja. Pošteno so opravili svoje delo in upali, da bodo, če že ne bo plačila, poplačani z delom dokončane nepremičnine. Podpisali smo celo pisma o nameri za kompenzacijo,” pravi Pavlovič in priznava, da so odprte terjatve podizvajalcev, pa tudi zaposlenih, ki niso dobili variabilnega dela plač, ki bi jim pripadal po pogodbi, njegovo breme. “Morda bi moral ustaviti dela,” razmišlja.

Ampak na poti, za katero so bili tehnično sicer usposobljeni, a premajhni in premalo izkušeni, jih je gnalo prepričanje, da se bodo računi na koncu vendarle izšli. Pa se niso. In danes na vrata v imenu bank trka DUTB ter zahteva svoje.

Žalost v 14. nadstropju

Terjatev navadnih, nebančnih upnikov je za dva milijona evrov. Po preverjanju upravičenosti teh terjatev bi morda lahko znesek zmanjšali na polovico, pravi Pavlovič. “Drži, da imamo neporavnane terjatve, ampak niso tako velike, da bi vplivale na izid našega stečajnega postopka. Imamo tudi večje upnike, kot je Euroinvest,” pojasnjuje stečajna upraviteljica podjetja Vodi Ksenija Toplikar Zorn. Podjetnik Tomaž Klanjšček, lastnik in direktor majhnega podjetja Sloimpianti pa ob novici o stečaju razmišlja: “Človek vedno lahko upa, dokler ni razglašen stečaj, ampak prav veliko to upanje ni bilo. Po eni strani je žalostno pomisliti na to, kako smo pri 37 stopinjah zaključevali 14. etažo stolpnice in hkrati vedeti, da to delo ne bo plačano. Po drugi strani pa so težave te države veliko večje in globlje, kot je propad Euroinvesta. Cene so v gradbeništvu tako nizke, da se komaj preživi, to, da bi morali pomagati gospodarstvu in mu olajšati delo, pa je le fraza.”

Eda bo vse vrnila

“Euroinvest za sabo ne pušča pogorišča. Imamo zemljišča, nepremičnine in stavbne pravice. In zgradili smo stolpnico, ki je energetsko varčna in kakovostna. Če bodo upniki modro ravnali z njo, si bodo gotovo povrnili denar, ki so ga vložili vanjo,” je prepričan Pavlovič, ki meni, da je podjetje svoje delo opravilo pošteno in dobro: “Seveda je težko. Ampak imamo vsaj mirno vest, ker nismo ničesar vzeli zase.”

Za finančne institucije, ki bodo odslej upravljale s stavbo, poštenost in trdo delo nista bistveni kategoriji. Razmišljati morajo analitično in matematično. Zaradi česar tudi odločitev DUTB, da ne sprejme pobota z upniki pred uvedbo stečajnega postopka. Naloga slabe banke je namreč preprosto ta, da iz premoženja Euroinvesta izvleče čim več.

Stečajna upraviteljica Branka Remškar, ki je delo prevzela v torek, je pojasnila, da postopek olajšuje dejstvo, da ima družba enega samega velikega upnika: DUTB. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da bo stečajna nadaljevanka kratka. Prva epizoda se že začenja: rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku Euroinvesta je 4. november letos.

VESNA HUMAR

---