POZDRAV IZ LILLA: Ljubeče sosedstvo

V Normandijo in okolico se je priplazila jesen. Sončni žarki so vse bolj redkost, realnost pa občasni krepki nalivi ter močan veter, ki je včeraj malo spominjal tudi na našo burjo. Turobni dnevi sprožajo melanholijo, ne zgolj košarkarske. Mimogrede: imate doma sami občutek, da je Slovenija sploh igrala na evropskem prvenstvu? Njen izpad je svež, a se tisti iz Slovenije, ki bomo do konca ostali na evropskem prvenstvu, tega že skoraj ne spomnimo več. Kakšnih posebnih pogovorov na to temo niti ni bilo, kar po svoje kaže, da smo vsi bolj ali manj nekako pričakovali takšen končni izkupiček. Spomnim se evropskih prvenstev, na katere je Slovenija odhajala z velikimi pričakovanji in samozavestnim naštevanjem, kdo vse igra v katerem od večjih klubov. Domov je odhajala po prvem delu, z dolgimi nosovi. In spomnim se neštetih debat pozno v noč, med tistimi, ki smo prvenstvu sledili do konca. Kdo je kriv, kaj je selektor naredil narobe, kdo bo novi selektor, pa zakaj ta igralec ne mara drugega in podobno. Prvič po dvanajstih letih smo se vrnili v zgodovino, le da nismo več mladi in lepi, pa tudi očitno že utrujeni za nočne pogovore o botrih in krivcih slabega izkupička. Znova lahko spoznavamo, da če ne prideš med osmerico najboljših, je v praksi videti tako, kot da sploh nisi igral.

Še dobro, da spet govori košarka in da so se po dnevu premora košarkarji spet vrnili v dvorano, ki sprejme 27.500 gledalcev. Za tiste, ki so bliže parketu (najdražja vstopnica za četrtfinale je 128 evrov) pogled s tribun omogoča normalno spremljanje tekme, medtem ko se tisti, ki so kupili najbolj poceni vstopnice za 23 evrov, z vrha stadiona lahko pohvalijo predvsem s tem, da so bili na tekmi. Vprašanje namreč je, če so jo tudi vsaj kolikor toliko dobro videli, saj se košarkarji z vrha zdijo majhni kot palčki. Ker so vstopnice na voljo v paketu za obe tekmi in so Francozi predsinoči igrali večerno tekmo, so se navijači Les Blues napotili že na popoldansko tekmo, ki jo je obakrat pred njimi igrala Španija. Sosedje si imajo vedno kaj povedati. Tudi francosko-špansko sosedstvo ni ravno ljubeče, sodeč po decibelih žvižgov, ki jih domači namenijo španski ekipi. In danes se bosta obe ekipi za nameček še udarili na poti v finale.

Gledalce privabljajo zvezde. In Francozi imajo kaj pokazati. Prvi ljubljenec občinstva je pričakovano Tony Parker. V tem sta si slovenski eurobasket in francoski podobna: pri nas je iz paštete skakal Goran Dragić, tukaj pa nekdanji mož “razočarane gospodinje”.

ROK MAVER

---