Od igranja ob petju petelinov do boja za odličja

Slovenske košarkarje čaka dvanajsti nastop na evropskih prvenstvih. Na tekmovanju na domačih tleh pred dvema letoma je kar nekako neopazno minila okrogla obletnica začetka neprekinjenih slovenskih nastopov na prvenstvih stare celine, ki jih bomo obudili v pričujočem zapisu.

Nemčija 1993

Slovenija se je tja uvrstila skozi kvalifikacije, ki jih je odigrala na Poljskem. Drugi trener v zgodovini reprezentance je bil Janez Drvarič. Svoj prvi nastop med evropsko elito je slovensko moštvo končalo klavrno, z zadnjim mestom v predtekmovalni skupini D (skupno pa 15.) v Berlinu, za Estonijo (80:63), Nemčijo (57:79) in Belgijo (61:82). Tedanje EP je bilo prelomno v vsaj dveh pogledih. Za nastop na njem se je potegovalo kar 15 novih držav po razpadu ZSSR in SFRJ, zato so julija pripravili dodatne kvalifikacije in razširili tekmovanje na 16 ekip. Spremenjena razmerja je za vzpon na vrh izkoristila gostiteljica Nemčija, pod vodstvom mladega Svetislava Pešića.

Grčija 1995

Na selektorski položaj Slovenije se je pred EP vrnil Zmago Sagadin, prvič sta bila v ekipi Walter Jeklin in Marko Milić. Pričakovanja pred EP so bila velika, a se niso uresničila. Odlične igre Tea Alibegovića so bile premalo. Naši so izgubili s Francijo (68:89), s Hrvaško (83:91), z Rusijo (82:92) in s Španijo (85:88). Zmagi proti Turčiji (93:74, Alibegović 33 točk) in Finski (94:72), sta bili dovolj le za končno deveto mesto. Litovci so v četrtfinalu premagali Ruse, medtem ko do neposrednega obračuna med Hrvaško in ZRJ ni prišlo. Bil je le posreden, na podelitvi odličij. Litva je na EP prišla s trojčkom svojih zvezd, Šarunasom Marčulionisom, Rimasom Kurtinaitisom in Arvidasom Sabonisom, barve ZRJ pa so zastopali uspeha lačni Aleksandar Djordjević, Žarko Paspalj, Predrag Danilović in drugi, ki so se brez večjih težav (izjema je bil trd polfinalni boj z Grki (60:52) prebili v finale. V razgretem finalu (tudi zaradi pristranskega sojenja) je s 96:90 slavila ZRJ. Hrvaška je v boju za bron premagala Grčijo.

Španija 1997

V tretje gre rado, pravijo, toda to ni veljalo za nastop slovenske izbrane vrste. Vodil jo je že tretji selektor, Andrej Urlep, ki se je pozneje uveljavljal predvsem v poljskih klubih. Slovenska vrsta je v predtekmovanju igrala v Geroni, ponovila pa se je zgodba iz Nemčija, saj ga je končala z ničlo. Bila je blizu Francozom (75:80), za točko izgubila z Izraelom (68:69) in v tekmi za biti ali ne biti z Litvo (67:76). Sledila je selitev na prizorišče sklepnega dela EP, v Barcelono, kjer je odigrala še tekme za razvrstitev od 13. do 16. mesta v dvorani Palau St. Jordi. Igralci so vstajali praktično ob petju petelinov, saj so bile prve tekme za najslabše udeležence EP že ob 9.30 zjutraj. Slovenija je najprej (Nesterović 20 točk) premagala BiH s 73:61. Dan pozneje je izgubila z Ukrajino (75:80) za 13. mesto. Vrh je znova pripadel okrnjeni Jugoslaviji, ki je evropski prestol potrdila v finalu s presenetljivo Italijo, ki jo je vodil mladi Ettore Messina, ki je med drugimi vodil Gregorja Fučko, Carltona Mayersa, Giacoma Galando ...

Francija 1999

Nov tekmovalni sistem je tekmovanje podaljšal na 12 dni, predtekmovanje pa je prvič potekalo v štirih različnih mestih. V Clermont-Ferrandu, v osrednjem delu države, se je merila tudi slovenska reprezentanca. V njej sta bila z zagnanostjo v ospredju novinca, ki ju je novi selektor Boris Zrinski, ki je z odliko opravil kvalifikacije za EP, uvrstil v ekipo - Matjaž Smodiš in Sani Bečirović. V prvi tekmi je Rusija odpihnila naše z 68:47 (Smodiš 19). Ko je Slovenija dan zatem premagala Španijo z 85:75 (Smodiš 27) se nikomur ni sanjalo, da je ugnala udeleženca finala, zatem je padla še Madžarska (72:66) in sledila je pot v drugi del tekmovanja v Pau. Tam so se v prvi tekmi junaško kosali z ZR Jugoslavijo, po že videnem scenariju pa so si vrata četrtfinala zapahnili, ko so spet izgubili z Izraelom za točko (66:67). Pot v četrtfinale bi vodila le še z zmago proti gostiteljem, ki je seveda ni bilo (69:74). Na koncu so bili deseti. V polfinalu so Španci izločili Francoze, Italijani pa so se izjemno veselili skalpa ZRJ. V finalu je nato Italija na čelu z Bogdanom Tanjevićem premagala Španijo pod vodstvom Manuela Lola Sainza. Začelo se je špansko desetletje.

Turčija 2001

Tam so zvezdniški status začeli graditi Tony Parker, Dirk Nowitzki, Pau Gasol in Andrej Kirilenko. Za slovensko reprezentanco je bilo to leto menjave generacij. Debitirali so Beno Udrih, Jaka Lakovič in Boris Gorenc, prvič pa se je zgodilo, da je ekipo na velikem tekmovanju drugič zapored vodil isti selektor, Boris Zrinski. Imena so obetala veliko. V Ankari je bila branilka srebrnega odličja, Španija pretrd oreh (61:85), potem pa je Slovenija utišala polno dvorano in premagala gostitelje s 71:57 (Nesterović 20), za konec pa v odločilni tekmi po podaljšku izgubila z Latvijo z 99:93. Že pred tekmo so se pojavili znaki o nesoglasjih v ekipi: Sani Bečirović in Gorenc se nista najbolje razumela. Z uvrstitvijo v četrtfinale je presenetila Latvija. V finalu so Ibrahim Kutluay, Hudayet Türkoglu in ostali, ki so jih doma po božje častili, doživeli jugoslovansko lekcijo (69:78). V boju za bron je Španija ugnala Nemčijo (99:90). Slovenija je zasedla 15. mesto med 16 reprezentancami.

Švedska 2003

Bilo je leto Litve, ki je po 64 letih zasedla vrh stare celine in leto Šarunasa Jasikevičiusa. Slovenija je nastopila pod poveljstvom Slobodana Subotića, ki pa je pogorel tudi zavoljo nepoznavanja slovenskih razmer in zamer. Odpovedi je bilo veliko (Matjaž Smodiš, Sani Bečirović, Rašo Nesterović Beno Udrih, Jure Zdovc je končal kariero). Padli so Italijani in BiH, galski petelini pa so bili v končnici premočni in so si zagotovili neposredno uvrstitev v četrtfinale, medtem ko so morali Slovenci v negotovo izločilno tekmo z Izraelom in jo že po tradiciji izgubili z 76:78. Izrael je bil že tretjič na EP za točko ali dve usoden za slovenske ambicije. Po slovesu je eksplodirala vsa napetost v slovenskem taboru, kajti v hotelu sta se stepla Boris Gorenc in Marko Tušek. Pravi polom so doživele balkanske reprezentance. Italija je po štirih tesnih tekmah ujela bron. Litva je ob množični navijaški podpori v finalu povozila Španijo, čeprav je Pau Gasol dosegel kar 36 točk in 12 skokov. Slovenija je zasedla deseto mesto.

Srbija in ČG 2005

Med 16. in 24. septembrom 2005 se je zgodila prelomnica. Beograd je bil v sedmem nastopu na celinskem tekmovanju prizorišče otipljivega uspeha članske reprezentance, ki se je s šestim mestom prvič uvrstila na svetovno prvenstvo. Za reprezentanco se je ogrela tudi javnost, saj je nekdanjo skupno prestolnico preplavilo nekaj tisoč slovenskih navijačev. Fiba je EP skrajšala na osem dni. Neposredno so v četrtfinale napredovale le zmagovalke skupin, drugo in tretjeuvrščene pa so se navskrižno pomerili v repasažu, v katerem je skregana reprezentanca Srbije in Črne gore v Novem Sadu izgubila s Francijo in končala prvenstvo. Slovenija je v težki skupini zmagala in si priborila kar štiri dni počitka. Premagala je BiH (74:65; Nachbar in Brezec po 16), Grčijo (68:65; Bečirović 18) in Francijo (68:58; Lakovič 18). V četrtfinalu so Nemci našim odčitali lekcijo (62:76). K sreči so po zmagi s Hrvaško (89:80) dosegli prvi preboj na svetovno prvenstvo. Tekma z Litvo za peto mesto je bila zgolj formalnost (70:79). Grčija, na čelu z Teodorosom Papalukasom in Dimitrisom Diamantidisom, je bila po 18 letih spet evropski prvak.

Španija 2007

Po slabi karmi na SP na Japonskem ni bilo potrebno ugibati, da nekaterih “samurajev” ne bo v novi akciji pod taktirko Aleša Pipana, ki je za EP na Pirenejskem polotoku zbral precej okrnjeno ekipo. Prvič sta skupaj zaigrala brata Domen in Erazem Lorbek, novo ime na EP je bil tudi Goran Dragić, ki je sicer debitiral na Japonskem, edinkrat je na velikem tekmovanju igral Sandi Čebular, poklican je bil tudi Jaka Klobučar. Po šestih letih odsotnosti iz reprezentance, od spora s Sanijem Bečirovićem v Permu novembra 2001, se je vrnil tudi brkinski hrust Goran Jagodnik. Fiba je opustila skrajšan sistem tekmovanja in po predtekmovanju znova uvedla drugi del tekmovanja pred četrtfinalom. Slovenska skupina je bila nameščena v letoviškem Alicanteju, kar je tja pripeljalo skupno dva do tri tisoč naših navijačev. Jaka Lakovič je s trojko z devetih metrov v zadnji sekundi Slovenijo rešil iz izgubljenega položaja proti Italiji (69:68), padla je Poljska (70:52) in potem znova v zadnji sekundi v pretepaški tekmi, kljub izključitvi Raša Nesterovića s 67:66, ko je ob izteku časa prosti met zgrešil Tony Parker, še Francija. Slovenija je v drugem delu v Madridu razbila Nemčijo (77:47) ter nadigrala Turčijo (66:51). V četrtfinalu je dobila Grčijo, aktualnega evropskega prvaka. Slovenija je v dveh zadnjih minutah zapravila 16 točk prednosti, Teodoros Papalukas pa je s polaganjem dobrih šest sekund pred koncem tekme dokončno obrnil rezultat. V slovenskem taboru je zavladal šok in tekle so solze. Kljub temu so Slovenci praktično z enim in pol branilcem (po Aleksandru Čapinu se je poškodoval še Dragić) prek Francije nekako izborili sedmo mesto in olimpijske kvalifikacije. Dolgih nosov so ostali tudi oholi gostitelji, ki jih je v finalu s košem J. R. Holdna za točko premagala Rusija Slovenija je bila sedma.

Poljska 2009

Z neuspelimi olimpijskimi kvalifikacijami leta 2008 v Atenah se je končala era Aleša Pipana, upokojil se je Rašo Nesterović, Emir Preldžić pa se je odločil za turški dres. Odzvali so se skoraj vsi najboljši, tudi Beno Udrih (poškodoval se je tik pred EP), največje pozornosti je bila deležna vrnitev izgubljenega sina Saše Vujačića, ki pa se je v izbrani vrsti zadržal manj kot mesec dni. Novi selektor Jure Zdovc je bil jasen: na Poljsko gremo po odličje. Padla je Velika Britanija, ki je prišla okrepljena z NBA igralci (72:59, E. Lorbek 19), Srbija (80:69, Nachbar 17), podaljšku je bila boljša Španija (84:90, Dragić 19). V drugem delu tekmovanja v Lodžu so imeli težave Goran Dragić, Domen Lorbek, roka je bolela tudi Boštjana Nachbarja, a zmag ni bilo konec, saj so padle Turčija (69:67), razmajana in skregana Litva (81:58) ter Poljska (76:60). V boj za odličja so usodno posegle poškodbe. V četrtfinalu je Slovenija ugnala Hrvaško (67:65), potem pa ni šlo več: v polfinalu je sledil poraz po podaljšku s Srbijo (96:92) in v boju za bron z Grčijo (56:57).

Litva 2011

V Litvi je košarka z naskokom šport številka ena. Zato so se prvenstva lotili kot nacionalni projekt in zgradili nove dvorane. Od evforije po četrtem mestu na Poljskem pri nas ni ostalo veliko. Namesto da bi nadgradili uspeh, so najprej nagnali selektorja Jureta Zdovca in njegov štab. Pol leta pred EP v Litvi so za selektorja postavili izkušenega veterana Božidarja Maljkovića, prvega, ki ni delal pretežno za narodov blagor, temveč za petmestno vsoto v evrih. Udrih se je poleti poročil, Sanija Bečirovića ni bilo, za njim je odpovedal še prijatelj Primož Brezec, Boštjan Nachbar, Gašper Vidmar in Miha Zupan so staknili poškodbe. K sreči je bil vsaj žreb ugoden. Slovenija je s težavo ugnala Bolgarijo (67:59), Ukrajino (68:64), Gruzijo (87:75), Belgijo (70:61) in v zadnji sekundi izgubila z Rusijo (64:65). Tudi v drugem delu v Vilni ni blestela, saj se je po porazih z Grčijo in presenečenjem EP, Makedonijo, v odločilni tekmi za četrtfinale mučila s Finsko. S tem je bilo sanj konec, saj je v četrtfinalu na drugi strani stala strah vzbujajoča španska reprezentanca (86:64). Slovenija nato po porazu z Litvo in z zmago proti Srbiji ni videla niti kvalifikacij za olimpijske igre ter je zasedla sedmo mesto. Finale med Španijo in Francijo je bila poslastica in napoved naslednjega. Tokrat so bili boljši Španci (98:85).

Slovenija 2013

Zadnje poglavje eurobsketa pred novo zgodbo, ki se bo začela pisati v soboto, se je odvijalo na slovenskih tleh. Medijska strategija košarkarske zveze je odlično opravila svojo nalogo, saj je bil vsak sum o resničnem dometu “junakov” malodane dočakan kot izdaja. Izkazalo se je, da je šarm Božidarja Maljkovića izpuhtel da so njegovi časi mimo. Domače EP tako ni bilo konec poti neke odlične generacije, ki bi si doma skušala končno izboriti odličje. Po EP pa sta se upokojila še Boštjan Nachbar in Jaka Lakovič. Čas slovenskega eurobasketa še ni tako oddaljen, da bi ponavljali dosežke. Tritedensko tekmovanje je okus evropske košarke pustilo tudi v Kopru, Slovenija je prvi del odigrala v Celju pred polnim Zlatorogom - premagala je Češko, Gruzijo in Španijo, izgubila s Hrvaško in visoko s Poljsko. V drugem delu v Ljubljani sta padli še Italija in Grčija, sledil je znova šokanten poraz s Finsko. Slovenske sanje so v četrtfinalu ustavili poznejši evropski prvaki Francozi, sledili sta zmagi v boju za peto mesto s Srbijo in Ukrajino. Francija je pod taktirko MVP turnirja Tonya Parkerja v finalu Špancem vrnila za poraz v Kaunasu in je prvi favorit, da ta status ohrani tudi v domačem Lillu.

ROK MAVER

---