Jure Zdovc noče biti le fin gospod, ki kima

Jure Zdovc si bo Francijo zapomnil po grenko-sladkih spominih. Sladke ima še iz svojih davnih igralskih časov, ko je bil z Limogesom na vrhu Evrope, ostali dve reprezentančni izkušnji pa že sodita v kategorijo grenkih spominov.

LILLE > Slovenski selektor po izpadu iz osmine finala eurobasketa ni deloval pretirano razočaran, kot da je sam slutil prave limite svojega moštva. Jure Zdovc je Francijo leta 1999 na svojem zadnjem EP kot igralec zapuščal razočaran, 16 let zatem pa enako, tokrat kot selektor močno okrnjene izbrane vrste.

> Kakšna je vaša ocena zadnjega poraza?

“Latvijci so zasluženo zmagali. Opozarjal sem, da so atleti, še toliko večje veselje do igre so dobili, ker so sodniki puščali grobo igro. Prevečkrat smo brezglavo prodirali, skušali smo igrati po globini, naši centri so imeli slab met. Latvijci so bili že v začetku tekme boljši in močnejši. Kar štiri minute zapored nismo naredili prekrška, kar je zame nesprejemljivo. Ena prvih nalog v obrambi je bila, da jih trdo primemo. Tudi ko smo dali koš, smo ga takoj spet dobili. Z obrambo se nismo mogli dvigniti, a niti dati koša, ko Latvijcem ni šlo v napadu. Za nameček smo preveč egoistično reševali določene napade.”

“Če želiš delati po svoji filozofiji neizbežno pride do konflikta. Ne moreš sedeti in čakati, pa biti fin gospod, da boš preživel.”

> So se morda v času tekmovanja nosilci igre iztrošili?

“Morda, ampak to ne more biti izgovor. Obramba ni bila prava. Tekma bi se morala sukati pri izidu 60:60, pa bi morda imeli priložnost za zmago. Dobili smo preveč poceni košev, v napadu pa porabili preveč moči. Prevzemam odgovornost za poraz, hkrati pa menim, da smo iz te ekipe v veliki meri potegnili največ, kar se je dalo. V moštvu je sicer skozi priprave nastala neka kemija, toda za končni vtis je odločala ena tekma. In v njej je bila Latvija telesno močnejša, boljša v večini segmentov igre in hitrejša.”

> So vas torej Latvijci zelo dobro “prečitali”?

“Rekel bi takole: energije in želje nismo usmerili v pravo smer, vse preveč smo skušali na silo zaključevati akcije. Ko je žoga dobro krožila, smo veliko zgrešili pod košem. Latvijci so nas samo čakali.”

> Kaj pa bi rekli, če potegnemo črto čez ves turnir?

“Da je malo razočaranja zaradi izpada v osmini finala. Ker nismo uresničili cilja, v katerega so fantje vložili veliko časa in energije, nismo postavili pike na i. Bo pa čas za racionalne analize, ko bodo glave bolj čiste.”

> Je to limit te reprezentance?

“Drugi so pristojni za ocenjevanje, zato sam tega ne bom komentiral. Smo v istem kakovostnem razredu z Latvijci. So telesno močnejši, imajo pa manj taktičnega znanja od nas, kar naj bi mi izkoristili, vendar smo se spustili na njihovo raven. Imajo Strelnieksa, enega najboljših playjev v Evropi, pa ga nismo agresivno pokrivali.”

> Je kolektiv v zadnjih dveh mesecih izluščil vodjo?

“Gradili smo na teh, ki so bili zraven. In tako bo potrebno še naprej s tistimi, ki bodo želeli igrati.”

> Kakšen je zdaj vaš položaj, boste ostali selektor?

“To morate vprašati odgovorne ljudi na zvezi. Pogodba se mi izteka in s tem prvenstvom sem končal reprezentančno zgodbo. Zdaj sem sicer še vroče glave, nastop označujem kot neuspeh. Svojih ciljev se držim, jaz sem odgovoren za rezultat. Več zdaj ne bi govoril. Tovrstne akcije nosijo svoje posledice. Če želiš delati po svoji filozofiji, neizbežno pride do konflikta. Ne moreš sedeti in čakati, pa biti fin gospod, da boš preživel. Slovenija ima veliko trenerjev. Zakaj bi jaz sedel na selektorskem stolčku, lahko tudi kdo drug? Morda pa kateri od igralcev ne bi želel več priti na reprezentančne akcije, če ostanem. Med delom pride do trenj, sporov. Jaz nisem revanšist, pri igralcih pa nikoli ne veš. Trenutno se počutim zelo izpraznjeno. Na KZS so novi ljudje, ki imajo verjetno svoje poglede.”

> Vas ne zanima začeti nekega dolgoročnega projekta?

“Ne bom rekel ne. Ta poraz je najprej potrebno prespati.” RM

---