Tokrat ima Popovič povsem prav

Dokaj poredko se zgodi, da brezpogojno dam prav županu, ki zna običajno prav vihravo in ljudem všečno predstaviti svoje velike načrte, ne da prisluhnil nasprotnim mnenjem stroke ali zadržkom tistih, ki so bolj naklonjeni, po brecljevsko, zmernemu napredku. A sredi julija sem se pridušal: “To je to! Dve muhi na en mah!”

Takrat sta namreč Boris Popovič in njegov kolega Igor Kolenc predstavila koprsko-izolski predlog, kako iz zagate, v katero je promet med mestoma pahnil predor pod Markovcem, kako omogočiti, da bi cesta, ki pelje ob morju, služila ljudem in razvoju vzdržnega turizma. Ko so v vodo padla prizadevanja, da bi predor izvzeli iz vinjetnega cestninjenja, sta iz rokava potegnila v svetu že znane lokalne vinjete. Od Kozine do Izole naj bi križarili z njimi na vetrobranskem steklu, pa seveda od Škofij do Izole. Letne naj bi stale 18 evrov. Enako naj bi veljalo za ljubljansko obvoznico in še ponekod drugod po državi. Do sredine septembra naj bi se na ministrstvu za infrastrukturo izrekli o njih, potem bosta občini (med tem sta prevzeli v upravljanje obalno cesto) uvedli ob morju izmenični promet. In potem vse tiho je bilo ...

A minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je bil na to temo že nekajkrat jasen: vsakršna sprememba bi porušila ustaljeni sistem pobiranja cestnin, kogar moti promet, naj se odseli v naravo, zgodba o vinjetah je zanj zaključena ... Poln kufr nas ima, skratka, minister Gašperšič, nadležnežev ... Čustva so obojestranska: tudi mi njega! Ministra, ki ga je na položaj naplavilo (tako kot večino njegovih kolegov) strankarsko kupčkanje ... Ministra, ki se nikoli ni pozanimal (ali pa razumel), kako so vinjete posegle v nekdaj ustaljene človeške in, konec koncev, gospodarske tokove ob meji.

Kajti če bi to storil, bi vedel, da so vinjete za tistih nekaj kilometrov hitre ceste od poti v naše kraje odvrnile mnoge italijanske, predvsem tržaške, potrošnike. In to ne slabe ... Veliko gostiln, mesnic in bencinskih črpalk je včasih živelo od njih ... Pa igralnic ... Pred dnevi je vrata zaprla ena nad Izolo, ki ji je promet po uvedbi vinjet upadel za 60 odstotkov. No, ja ... tudi splošna kriza je udarila po žepih sosede. In vse to je denar. Ne le podjetniški, tudi državni. Veliko denarja od iger na srečo, bencina, cigaret ... A pomembno je, da imamo ustaljen sistem cestninjenja. Ne bodo si menda tam v Ljubljani uradniki razbijali glave s spremembami, po katerih kliče življenje. Ne bodo si dali motiti spanca zaradi nekih čudnih zahtev Primorcev. Pa ja ne bodo vrhunski strokovnjaki na Darsu prisluhnili ljudem po vaseh, koder blodijo Sergioti, ki se jim zdi za malo kupiti tedensko vinjeto, da bi šli v Strunjan na brancina ali orado ... Naj se ljudje odselijo v naravo, jim je že povedal minister.

Stavim porcijo kalamarov, da bi bila uvedba lokalne vinjete zadetek v polno. Ne le zaradi razbremenitve lokalnih cest in načrtov (s strani javnosti strogo nadzorovanih) z obalno cesto. Če izhajamo iz podatkov o številu vozil v štirih istrskih občinah in o njihovi opremljenosti (predvsem drugega avtomobila v družini) z vinjetami, nam račun čez palec pove, da bi Dars z lokalnimi vinjetami iztržil kakih sto tisočakov ... Zgolj v okolici Ljubljane in njene obvoznice novih 400 ... Ja, malce špekulacije je v teh številkah. Toda: ali je modro zaradi tega pasti uradniško lenobo in ne spremeniti ničesar?

Čez tri leta ali pa še prej bodo volitve. Popovič je dejal, da se bolj kot na ministra Gašperšiča zanaša na razsodnost predsednika vlade Cerarja. Bomo videli, do sredine septembra ima še čas. Če ne bo storil ničesar in breme (ne)odločitve prevalil na svoje topoume uradnike, ni razloga, da bi takega predsednika in njegovo stranko v Istri še kdaj volili. Naj oblastniki končno doumejo, da zgolj gospodarska in mednarodna vprašanja niso edino bistvo vladanja. So tudi enostavnejše stvari, ki jih je veliko lažje uresničiti, le prisluhniti je treba ljudem.

---

---