Država oblastniških uradnikov

Zgodilo se je tisto, kar smo pravzaprav pričakovali: do 15. septembra, roka, ki sta ga za preučitev predloga o uvedbi lokalnih vinjet prometnemu ministrstvu oziroma ministru Petru Gašperšiču dala izolski in koprski župan, se ni zgodilo nič. Zgodba o rešitvi, ki bi številne voznike preusmerila na avtoceste in hitre ceste, obenem pa polnila cestno blagajno, je torej še vedno na točki, ki sta jo obalna župana s svojo zamislijo zakoličila že sredi julija.

Da se bo končalo tako, je bilo slutiti že pred iztekom roka. Minister se namreč očitno nerad pogovarja s svojimi podložniki z obrobja. Enkrat si zanje sploh ne vzame časa in na srečanje z njimi pošlje svoje uradnike, drugič si blagovoli utrgati zgolj nekaj minut svojega dragocenega ministrovanja in zaradi neodložljivih obveznosti sestanek hitro zapusti. Ali še kdo, ki mu je mar smotrna ureditev prometa v predoru pod Markovcem in razbremenitev obalne ceste, dvomi, da imamo opravka z arogantnim uradnikom na čelu nesposobnega ministrstva?

Morda bo kdo porekel, da je bilo postavljanje roka za odgovor na izolsko-koprski predlog nespametno, češ, z osrednjo oblastjo se tako ne ravna, ne postavlja se je pred časovni zid. Zakaj pa ne? Če imajo roke gradbinci, zakaj jih ne bi imela ministrstva? Ali davkoplačevalci nimajo pravice zahtevati, da takojci vzamejo v precep predlog, ki mu za zdaj ni oporekal še nihče in vsaj na prvi pogled ponuja nekaj, česar se modre uradniške glave še niso domislile ... A morda je prav slednje razlog za tak ignorantski odnos, ki se kaže v doslej edinem odgovoru, da “ima Dars pravne in vsebinske pomisleke glede tovrstne vinjete”. Kakšne? Spet vse tiho je bilo ...

Imajo morebiti na ministrstvu za infrastrukturo premalo kakovostnega moštva, ki bi bilo sposobno v nekaj dneh pripraviti - kakršen koli pač - odgovor? Težko je verjeti. S podatki, ki so na voljo, bi lahko eden ali dva uradnika v dveh dneh odgovorila na vprašanje, kakšen (pozitivni?) učinek bi imela uvedba lokalnih vinjet na cestno blagajno. Dvomim namreč, da sta Popovič in Kolenc za pripravo predloga porabila kaj več časa. A to bi se lahko zgodilo le v primeru, če bi gospod minister vzel pobudo zares, se zavedal svoje odgovornosti do državljanov in od podrejenih zahteval tudi nočno delo, če bi bilo to potrebno. A kaj, ko minister Gašperšič ni te baže človek ... In tako se bodo lotili izdelave študije, ki naj bi pokazala učinke uvedbe lokalnih vinjet. Ali kanimo graditi novo nuklearno elektrarno?

In tako ima še kako prav koprski župan, ki venomer ponavlja, da negativna oseba vidi težave v vsaki priložnosti, pozitivna pa priložnost v vsaki težavi. Minister Gašperšič očitno ne sodi med slednje.

Da pa ne bi udrihali samo po tistih tam gori, v Ljubljani ... Tudi o prometu, ki ga je v središču Kopra na svojem tiskanem betonu ustvaril župan, se da reči marsikatero pikro. Saj ne, da ne bi avtomobili po krožiščih, ki so prav v Kopru po njegovi zaslugi dobila svojo slovensko domovinsko pravico, tekel hitro, varno ... A kaj, ko je vse drugo en velik lunapark. Kolesarji vozijo po pešpoteh in promenadah med otroškimi vozički, motoristi po pločnikih, vsake toliko se kak znajde tudi med pešci v slabe tri metre široki Čevljarski ulici, polni ljudi. Ste videli kaj podobnega, recimo, v Ljubljani? Pravi poligon, kot nalašč za nov naraščaj, ki bo morda kdaj zasenčil davne hitrostne dosežke našega prvega meščana. Vse kaže, da gre za njegovo načrtno vzgojo: v dobrih treh letih, kolikor se v službo in iz nje peš odpravljam mimo stadiona, nisem še videl občinskega redarja, ki bi se nadebudnim dirkačem postavil na pot. Zato pa, dragi obiskovalci Kopra, ne bodite presenečeni, če vas bo budno oko občinske postave nemudoma ujelo pred pekarno doli na Vojkovem nabrežju, če boste v neobljudenih večernih urah vanjo iz avtomobila skočili po svežo štruco ...

---

---