Nogometni smučarji

Hvalabogu, da je tudi mundiala konec. Pa ne zaradi nogometa, kakšne neprespane noči in dober mesec dni ponavljajočih se pogovornih tem ob kavi in še povsod drugje. Obvezni plačniki storitev nacionalne televizije smo namreč kar pošteno utrujeni tudi od njenih komentatorjev z najodmevnejšega športnega dogodka v orbiti. Ker so nam spet ukinili možnost spremljanja tekem prek hrvaškega programa, italijanski pa je najpomembnejše športne dogodke že dolgo tega prenesel na posebne programe, nedostopne slovenskim kabelskim operaterjem, smo se morali soočiti s tem, kar so nam pripravili v Ljubljani. Pa smo tu: športni prenosi v živo zagotovo niso enostavni, enako pa velja, da tudi niso za vse. In v športnem programu nacionalne TV niso imeli sreče z izborom. Ker sem po odtemnitvi drugega programa hrvaške TV z enostavnim preklopom lahko spremljal vsaj strokovne komentarje sosedov po tekmah, lahko brez slabe vesti zapišem, da so bili slovenski drugoligaški. Tako v živo kot v studiu.

Čast doajenu Andreju Staretu, iz katerega prenosov je bilo edino začutiti znanje, ostali, na čelu z neuničljivim in utrujajoče dolgočasnim Ivom Milovanovičem, ki prenose še vedno začenja z razlago o temnih in svetlih dresih, kot bi še vedno živeli v času črno-belih televizorjev, niso kaj prida prispevali k podoživljanju nogometnih užitkov. Enako velja za studijski del, ki po strokovni plati tistemu s HTV ni segel niti do kolen. Verodostojnih nogometnih komentarjev ne zmore vsak: lahko jih ponudijo tisti, ki so za reprezentanco igrali in z njo živeli na velikih tekmovanjih. V slovenskem primeru se taki danes raje kažejo na komercialni TV, ki je pobrala smetano s prenosi lige prvakov. Stalni prenosi vrhunskih tekem so tudi oblikovali krog veliko bolj verodostojnih komentatorjev, ki so od nacionalkinega izbora enostavno veliko boljši. Torej ne drži, da v Sloveniji ni dobrih nogometnih komentatorjev. Drži pa, da enostavno ni dovolj, če iz smučanja preklopiš na nogomet!


Preberite še


Najbolj brano