Aaaaahhh

Bila je pod Rialtom, rekla pa je, da je pod Mostom vzdihljajev. In to dvakrat. Splet se je takoj napolnil z besedami zgroženih forumskih razpravljavcev, ki so tekmovali v tem, kdo se bo bolj sočno delal norca iz novinarke komercialne televizije, posebne poročevalke iz Benetk.

Spremljanje slovenskih elektronskih in digitalnih medijev je nasploh vse bolj nekakšen neskončni most vzdihljajev. Čas, ko se človek počuti obsojen na kazen dosmrtnega poslušanja in branja neumnosti in nesmislov.

Danes ti napišejo, da v kinematografe prihaja “nova Drakula”. In se torej moraš vprašati, ali mislijo na gospo Drakulo, mati ali ženo znamenitega literarnega grofa, ki je bil moški in je torej kvečjemu lahko “nov”, “nova” pa nikakor. Jutri ti razjasnijo obzorja in popravijo koordinate z ugotovitvijo, da Krištof Kolumb že ni bil kaj prida pomorščak, saj ni vedel, ne kam gre, ne kako se tja pride. Res, tepček bi, preden je šel od doma, lahko vsaj poškilil na Google earth. Pojutrišnjem ti povedo, da bomo ponoči iz naših krajev lahko opazovali delni sončni mrk. Zanimivo, ni kaj, zavzdihneš.

Ali je težava v tem, da ljudje delajo napake? Ne, ker napake delamo vsi. V tem besedilu sem se morda kar nekajkrat zmorila, oprostite, zmotila. Težava je v tem, da počasi postavljamo sistem, ki nevednost in površnost podpira in krepi. Da se vse bolj uveljavlja neke vrste modna plitkost. Ta veleva, da se zmešnjavam z beneškimi mostovi privoščljivo smejimo in da slovnične vampirske uroke preprosto odpravimo kot nepomembne, če jih sploh opazimo.

Predvsem pa nam narekuje, da nam je brez slabe vesti popolnoma vseeno za čete mladih, slabo plačanih ljudi, ki v sobah brez oken po zvočnem zapisu prevedejo po trideset epizod humoristične serije na dan in v uri ali dveh na podlagi podatkov iz sumljivih spletnih strani napišejo “strokovni” članek o manj znanih dejstvih iz življenja Krištofa Kolumba.

Rialto je beseda, ki izhaja iz latinske besedne zveze “rivus altus” in vsebinsko pomeni globok kanal. Kdaj bodo naši kanali, televizijski, radijski in spletni, spet pridobili izgubljeno globino? Kdaj se bosta v kanale vrnila misel in jezik in bo občinstvo posledično pomiloščeno? Šele tedaj, ko bomo za pametno besedo, ki očitno vse manj postaja standard in vse bolj luksuz, pripravljeni plačati. S časom, energijo, pozornostjo in denarjem. Do takrat nam kaj drugega, kot da vzdihujemo, podobno kot beneškim obsojencem, ki so jih peljali v dosmrtno ječo, ne preostane.


Preberite še


Najbolj brano