Delo brez plačila in dostojanstvo

Ena najbolj neuspešnejših politik, ki jih je kadarkoli vodila Slovenija, je vsekakor politika trga dela. Na našem primeru bi bilo zagotovo mogoče napisati učbenik, kako se tega segmenta ne sme voditi. Rezultat: danes imamo na trgu množico mladine, ki praktično nima možnosti za pridobitev normalne službe.

Po eni strani smo močno ščitili zaposlene, po drugi strani pa omogočili razmah tako imenovanih prekernih oblik dela, kjer je ključno vlogo igralo študentsko delo. To je, čeprav naj bi bilo priložnostno, zaradi svoje cenenosti in fleksibilnosti v preteklosti postalo konkurenca redno zaposlenim, a le zato, ker smo to dovolili. Postalo je prevladujoča oblika zaposlitve mladih, okoli pa so se zbrale močne interesne skupine, ki so to podpirale in, zanimivo, to niti niso bili v prvi vrsti delodajalci, ampak drugi. Denimo, šolski sistem, ki je zainteresiran, da ima čim več študentov, pa študentski servisi, študentske organizacije in vsi tisti, ki so bili na študentsko delo prisesani. Za kakšen interes je šlo, so pred leti lepo pokazale demonstracije, ki so se končale z granitnimi kockami v parlament. Močne sile so preprečevale resno spremembo zakonodaje, politika pa se je, kot vedno, obnašala kratkovidno, oportunistično in strahopetno.

Sistem se je razvijal in razraščal, v sebi pa je nosil vsaj dve strupeni puščici - prenizke davčne prihodke, kar je botrovalo dvigu drugih davkov, in napačno informacijo na trgu. Podjetniki so vstopali v posle s kalkulacijo cene dela, ki je bila prenizka, saj je bila subvencionirana, neobdavčena. In to je povzročilo še večjo škodo. Zamislite si, da nekdo postavi na noge lokal, ker računa, da mu bodo v njem delali študentje, tako da bo strošek dela znašal pet evrov na uro; pa še odpusti jih lahko, ko bo to treba. Če lokal deluje po takem režimu, se vse nekako izide. In če bi lastnik namesto študenta moral nekoga redno zaposliti? Plačal bi ga 3,5 evra, torej manj kot študenta, vendar bi moral odšteti še dva evra davkov, mu plačati prevoz, dopust in odpravnino, če bi se ga hotel znebiti. Hiter izračun pokaže, da bi ga delavec za enako ali manj neto denarja namesto pet stal skoraj osem evrov. In lokal bi zabredel v minus in dolgoročno bi ga zaprli, saj niti drugi lastnik ne bi znal delati boljše. Podjetnik se je torej zaradi izkrivljene informacije lotil investicije, ki se je sicer ne bi. Posledice? Prazen lokal, propadli podjetnik, delavec brez dela. Zgodbe seveda ni mogoče razvozlati v enem dnevu. Takšen sistem smo postavljali desetletja in toliko časa ga bomo očitno tudi razgrajevali. Država bi v tem primeru lahko vsaj učinkovito usmerjala ekonomske politike. Instrumente za to je imela na voljo, vendar ji je kratkoročno ustrezalo. Saj veste, študent, ki dela, ne teži; investicije rastejo, BDP tudi, kaj bo jutri, pa ni naš problem ... In kako se država danes odziva na to težavo? Preprosto: ljudem podari nekaj denarja, če ustanovijo svoj s.p. In ljudje to množično počnejo, brezposelnosti naj spet ne bi bilo, rezultat te zgodbe pa plejada inovativnih različic, kako delavca zaposliti tako, da nima prave varnosti. Nisem pristaš socialističnega pogleda na polno zaposlenost, verjamem, da to ne vodi nikamor. Vendar smo ta sistem razgradili, zdaj je kaos. Na eni strani so redno zaposleni delavci z močnimi sindikati, ki branijo zaposlene, nezaposleni pa niso njihova skrb. Na drugi strani so tisti brez pravic, ki pa niso plen samo lopovskih in pokvarjenih podjetnikov. Celo država, ki naj bi to urejala, sama uporablja te oblike dela, ki mejijo na suženjstvo. Kako naj si drugače razlagamo neplačano pripravništvo v državnih službah? In primerjanje tega z volonterskim delom - to je sprenevedanje prve vrste. Vrhunec cinizma pa je zame to, da imajo volonterje tudi na davčni upravi.

In kaj zdaj? Počasi v pravo smer, saj se na horuk nič ne da narediti. Dodatno obdavčenje študentskega dela je zagotovo pravi ukrep, a s 15-letno zamudo. In delu vrnimo dostojanstvo. Delo brez plačila pa ni dostojanstvo. In ne izgovarjajmo se, da ni denarja. Ne, morale ni.

Leon Klemše je predsednik uprave Modre linije holding

---

---