Za večjo, ne manjšo, konkurenčnost Luke Koper

1. Takojšen razpis mednarodnega tenderja za pridobitev zavezujočih ponudb z idejnimi rešitvami trase in tehnologije izvedbe dvotirne, alternativno enotirne železnice, s sočasno možnostjo oddaje ponudbe tudi na obstoječi projekt tira. Seveda, če bi kdo od ponudnikov menil, da je to funkcionalno, tehnično in ekonomsko optimalna varianta.

2. V primeru pridobitve funkcionalno tehnične, prostorsko ekološke in ekonomsko rentabilne variante, vlada sprejme dopolnitev zakona o upravnem postopku s katerim zaveže z obstoječimi zakoni pristojne soglasjadajalce za umestitev trase v prostor in pridobitev gradbenega dovoljenja, da odgovorijo (dajo ali zavrnejo soglasje) najkasneje v roku 30 dni. Vse faze torej 5 x 30 = 150 dni. S dopolnitvami ZUP se izrecno določi, da se v primeru zamude z izdajo soglasja šteje, da je soglasje dano.

3. Že v vazi zbiranja ponudb vlada sestavi konzorcij investitorjev iz podjetij, ki imajo interes za razvoj Luke Koper. Država je lahko soinvestitor, vendar največ do 49 odstotkov vrednosti projekta + EU nepovratnih sredstev, ki pa se ne vračunajo v kvoto za odločanje o projektu.

4. Na ta način bo omogočeno, da v razumnem roku dobimo funkcionalno in cenovno ustrezen tir, ki bi ga bilo možno pričeti graditi že v letu 2019-20 oziroma takoj po pridobitvi Evropskih sredstev.

5. V primeru, da vlada ne začne s predlaganim razpisom za zbiranje ponudb, podpiramo izvedbo referenduma. Vendar je treba v referendumski tekst zapisati tudi, da mora na podlagi referenduma vlada takoj začeti z izvajanjem postopkov pod 1. in 2. tega predloga.

Glede na togost obstoječe zakonodaje ne moremo podpreti niti predloga vlade, niti referenduma. Zakaj? Ker bi podpora projektu in vladi pomenila, da bomo dobili tehnološko zastarel, nefunkcionalen in zelo verjetno nerentabilen objekt. Tega pa ne moremo podpreti, ker bo s tem Luka Koper postala manj in ne bolj konkurenčna.

Podpora nasprotnikom vlade pa je nevzdržna z vidika virov financiranja ter časa izvedbe. Po petih letih bomo v primeru, da bo vodila in plačala projekt država iz denarja vseh davkoplačevalcev in ne tudi iz virov dejanskih uporabnikov tira in privatnih investitorjev, tudi tujih, ki bodo imeli interes, da je projekt tudi rentabilen, ponovno dobili nevzdržno drag projekt, saj ne bo nikogar, ki bi kontroliral ekonomsko smotrnost izbranih prostorskih in tehničnih rešitev. In bomo ponovno tam, kjer smo danes.

Odločno tudi nasprotujemo, da bi organizacijo in financiranje gradnje milijardnega projekta prepustili družbi 2TDK z dvema zaposlenima in to brez vseh izkušenj. Smiselno bi bilo, da prenesemo te naloge na družbo SŽ Infrastruktura, ki se s tem področjem že desetletja profesionalno ukvarja in ima izkušnje ter kadrovski potencial.

ALEKSANDER LEMUT, programski svet in izvršilni odbor ZZP


Pišite nam


Najbolj brano