Pogled na solkanski most
Pisma bralcev
23. 05. 2019, 12.31
, posodobljeno: 04. 07. 2019, 13.32
Končno smo dočakali hvalevredno dejanje: mimo vozeči po Soški dolini bodo lahko tik pred Solkanom s ceste občudovali nemoten razgled na solkansko čudo, most z največjim kamnitim lokom na svetu.
A se, ne le jaz ampak precej Solkancev, ki živijo s Sočo in z mostom, razburjamo in sprašujemo: kdo je dovolil tak brutalni poseg v naravo, kdo je izvajal ta (še nedokončana) dela in kdo jih je nadziral. Namreč, ob tem, da je bilo treba posekati drevesa in grmovje, ki so zastirali pogled s soške regionalke, res ni bilo treba izvesti goloseka prav do pešpoti od solkanskega pokopališča do gostišča Žogica.
Še več: posekali so tudi častitljivo drevo z mogočno senco, pod katerega smo leta 2000 (ob urejanju Nove Gorice za tekmovanje Entente florale) umestili dve mizi s klopmi. Lokacijo sem določil jaz, razlog zanjo je bila prijetna senca in seveda pogled na most. Ta je ostal, sence pa ni več. Škoda, ki je ni mogoče popraviti, takega drevesa prej kot v nekaj desetletjih na tem mestu ne bo.
Pa še to je treba poudariti: to drevo ne bi v ničemer (ali le v zelo majhnem delu vidnega polja) oviralo pogleda s ceste na most, prav tako kot ga ne bi ovirala izbrana drevesa ob poti proti Žogici, ki bi bila pod njihovo senco samo bolj prijetna. So pa (kot v posmeh) pustili kruljavo drevo severno od klopi, mogoče v zmoti, da smo na južni polobli in da bo sčasoma lahko mizam nudilo senco pred severnim soncem.
Upam, da mi (nam) bo na to pismo kdo od Krajevne skupnosti Solkan, Mestne občine Nova Gorica in njene Hortikulturne komisije (če še obstaja) vsaj odgovoril, odgovarjal pa za ta brutalni poseg itak ne bo nihče.
Tomaž Vuga, Solkan