O preoblikovanju dodatnega zavarovanja

V javnosti se ponovno oživljajo ideje glede preoblikovanja dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Menim, da gre bolj za prepričevanje občanov, kako bi plačevali še več za naše ne ravno racionalno organizirano zdravstvo.

Poleg že tako visoke obdavčitve plač v Sloveniji, ki gre tudi na rovaš prispevka za zdravje oziroma bolj za zdravstvo, bi oblast želela še dodatno obdavčiti državljane. Scenarij je namreč vedno enak: najprej jokanje o podhranjenosti zdravstva, velikih izgubah bolnišnic, nizkih plačah zdravstvenega osebja in ljudje se pač vdamo v usodo. Zdravje je nedvomno za vsakega posameznika najbolj pomembna stvar v življenju.

Verjamem, da so potrebe po zdravstvenih storitvah iz leta v leto večje zaradi staranja prebivalstva, višjih plač zdravstvenega osebja in zaradi vse dražje diagnostične opreme. Treba je tudi priznati, da je raven zdravstvene oskrbe pri nas na zavidljivem evropskem povprečju. Verjetno so od nas boljši severnjaki, nekoliko slabši pa naši južni sosedje. Seveda pa bi lahko zdravstvo funkcioniralo bolj racionalno tudi brez stalnega pritiska na zviševanje prispevne stopnje in obdavčitve plač. Politika se s tem sicer težje sprijazni, saj je veliko laže, če naprtiš nekaj dodatnih evrov več državljanom, kot pa ugrizneš v kislo jabolko racionalizacije. A to bi se dalo speljati na mogoče bolj preprost način, kot si lahko predstavljamo.

Pred kratkim sem zasledil pobudo direktorice GZS, da bi uvedli minimalno participacijo za pregled pri zdravniku. Z njo se popolnoma strinjam. Že dva do pet evrov za pregled, kar predstavlja ceno dveh skodelic kave, bi po mojem prepolovilo obisk v splošnih ambulantah in mogoče celo na urgencah, kjer vlada prava zmeda zaradi velikega števila pacientov, med katerimi je verjetno tudi veliko takih, ki ne potrebujejo ravno urgentne obravnave in zato ogrožajo tudi resne primere.

Drugi ukrep bi bila različna prispevna stopnja za tvegane poklice. Tista delovna mesta z večjim tveganjem bi morala biti bolj obdavčena. Seveda pa bi moral to dajatev plačati delodajalec.

Tretji ukrep bi lahko bilo obvezno dodatno zavarovanje za ekstremne športe oziroma za državljane, ki se ukvarjajo s temi športi ljubiteljsko. Če je namreč športna strast oziroma hobi nekoga ekstremno plezanje, jadranje ali padalstvo, potem bi se moral dodatno zavarovati.

Isto bi moralo veljati za nenujna helikopterska in druga reševanja v gorah in na smučiščih. V nekaterih sosednjih državah moraš namreč krepko seči v žep, če se poškoduješ na smučišču ali v gorah. Pri nas to običajno opravi gorska reševalna služba, ki jo plačujemo davkoplačevalci. Verjetno bi se našlo še veliko podobnih primerov, ko bi lahko razbremenili zdravstveno blagajno in bi tako ostalo več denarja za skrajševanje čakalnih vrst, za novo opremo in še kaj. In če bi poleg tega naredili še red pri nabavi medicinskih pripomočkov, kjer izginjajo milijoni, potem bi naše zdravstvo lahko počasi približali skandinavskemu modelu.

ČRTOMIR ŠPACAPAN, Nova Gorica


Pišite nam


Najbolj brano