Kako bi se počutili na našem mestu?
Pisma bralcev
30. 03. 2017, 16.09
, posodobljeno: 22. 02. 2018, 14.39
Šola, kjer je gospa Arzenšek Konjajeva ravnateljica, zajema okoliš ljubljanske integracijske hiše, obiskujejo pa jo trije otroci, ki so tam nastanjeni. Najprej se sprašujemo, ali lahko primerjamo okoliš Ljubljane s centrom Škofij. Žal tega prav gotovo ne moremo. Že iz slike ljubljanske integracijske hiše je razvidna velika razlika med integracijsko hišo, v kateri so nastanjeni otroci, ki obiskujejo OŠ Vide Pregarc in “hostlom” v središču Škofij.
Vprašanje, ki si ga zastavljamo je, na kakšen način se lahko osebe s priznano mednarodno zaščito integrirajo v “hostlu”, v naselju, kjer avtobus vozi zelo poredko, kjer v bližini ni ne zdravstvenega doma ne kolesarske steze, ki bi povezovala Škofije s Koprom. V centru naselja prebiva 450 občanov, večina jih je v tretjem življenjskem obdobju. Ali res mislite, da imajo osebe, ki tudi same potrebujejo pomoč, možnost in čas pomagati nekomu drugemu, oziroma ali so sposobne vključevanja v program integracije? O tem, kakšen je omenjeni program, do danes še nihče iz naše krajevne skupnosti ni bil seznanjen. Ne vemo, kako naj bi tak program potekal.
Iz razpisa, objavljenega na spletni strani e-uprava, je razvidno da se prednostno iščejo stanovanja v večjih urbanih središčih. Hostel v Škofijah je poslovno gostinski objekt, dejanska raba stavbe je nestanovanjska. Objekt kot tak je primeren za bivanje prehodnega značaja, oziroma za klasično turistično dejavnost in ne za bivanje družin za daljše obdobje. Poleg tega pa je bila v Primorskih novicah objavljena tudi novica, da bo hostel dobil novo kuhinjo in veliko jedilnico, v skupni izmeri približno 100 kvadratnih metrov, kar bolj ustreza “menzi” kot jedilnemu kotu za družino. Takšen način družinam ne ponuja integracije v naše okolje, temveč družine ostajajo med svojimi sonarodnjaki.
Poleg hostla je MOK ponudila stanovanje v velikosti približno 55 kvadratnih metrov, kar naj bi zadostovalo za eno družino. Na zboru krajanov Škofij, katerega so se udeležili predstavniki MNZ ter gospod župan MOK Boris Popovič, smo soglasno sprejeli sklep o sprejemanju ene družine. Župan Boris Popovič je ponudil, da se družine naselijo v območju 22 krajevnih skupnostih MOK, za kar trenutno se čaka odgovor MNZ.
Bili smo pa proti prisilni nastanitvi v omenjenem hostlu (govora je bilo o približno 50 ljudeh). Ravnateljica je očitno slabo razumela sporočilo, ki je prispelo v javnost, saj smo v našo krajevno skupnost pripravljeni sprejeti eno do dve družini ter njihovim članom pomagati, da se vključijo v okolje, da tukaj gradijo svojo prihodnost ter da se resnično integrirajo.
Nazadnje smo se krajani Škofij počutili izigrani s strani MNZ, podali smo zahtevek za pridobivanje osnovnih informacij v zvezi s pogodbenim razmerjem med državo in omenjenim hostlom ter spisek oseb, ki naj bi jih v objekt nastanili. Pogodbo je MNZ objavil, ko je že bila podpisana, spiska pa do danes še nismo videli.
Kako bi se vi, gospa ravnateljica, počutili na našem mestu oziroma kot državljan Republike Slovenije, ki prispeva v državno ter evropsko blagajno?!
ČLANI CIVILNE INICIATIVE ŠKOFIJE