Dragonja ima svojo čiščo
Pisma bralcev
13. 12. 2018, 13.57
, posodobljeno: 04. 07. 2019, 13.32
Živa bitja se praviloma čistimo periodično po obdobju bujne rasti in rodnosti. To je povezano z našim življenjskim ciklom.
Naša Dragonja, za nekatere je živa, se tudi periodično čisti. Črnih, lepljivih snovi. Zadnja leta na koncu jeseni. Toda ne čisti se zaradi svojega cikla ali delovanja. Sama sebe ne onesnažuje. Ali pač? Po izjavah sodeč se namreč nobena oljarna ne čisti v reko, niti v času velike aktivnosti oljarn ne. Ker uradno reki nihče ne postavlja diagnoze, krivca ni.
Cela Istra je potrebna čiščenja. V času močnih lokalnih političnih bojev vsi županski kandidati žvečijo in prežvekujejo blišč in bedo mestnih središč in turističnega udinjanja. Podeželju in njegovim potrebam namenijo le kakšno besedo. Nekaj je pač treba, čeprav je podeželje za hrbtom, v zaledju! In spet žvečijo in prežvekujejo: podeželju glajenje lukenj na cesti, omrežja.
Ali res od tega živimo? Glede na obljube, projekte in investicije se v mestu moramo sprehajati, se hladiti, se rekreirati, se predvsem zabavati. V turizmu nekaj dela je, tam pa razen bornih mezd slabo plačanih opravil smetano pobirajo tujci. Celo svoje delavce uvažajo. “Tudi na podeželju je treba kaj narediti,” toda v prvi vrsti za obiskovalce, nato za prebivalce.
Ali je res naša prihodnost v blišču in v sprehajanju? Ko se pa pokaže potreba po podpori tem prežvečenim turističnim ciljem, ostane domačinom samo servilnost. Naši tuji voditelji najraje odpirajo vrata tujim vlagateljem. Oni znajo, kako pridobiti kapital in ožemati ljudi in okolje. Tega jih je že naučila globalna kapitalska šola. No, čisto vseh ne ožamejo, vsaj tistih ne, kateri jim na stežaj odpirajo vrata. Zaenkrat se našim politikom še ne zdi, da človek za preživetje najprej potrebuje kakovostno hrano in zdravo okolje. S tem delajo kot svinja z mehom. “Saj so kmetje ja vedno pridelali dovolj tudi za meščane!” Skozi celo zgodovino je bilo treba množicam svojih podpornikov zagotoviti hrano. Poznano je na kakšen način: vzeli so tam, kjer je je bilo. Tudi za ceno lakote tistih, ki so jo pridelali.
V našem ožjem okolju je za preživetje naroda zelo pomembna reka Dragonja s svojimi polji. Dragonja je že dolga leta zanemarjena, poplavlja svojo dolino do naselij v Sečovljah. Projekt za hidromelioracijo doline Dragonje je v veljavi že od leta 1985. Ni bil realiziran, je pa bil zlorabljen in denar potrošen. Projekt je bil nato od oblasti založen in pozabljen. Ko na oblast dobimo dovolj osveščenih voditeljev, ki z naravnimi viri ravnajo spoštljivo do okolja in ljudi in ki jim ni mar samo za svoje sebične svetlikajoče se interese, je čas, da morda kdo pomisli tudi na Dragonjo: da jo poplavno uredi, zaščiti, ohranja čisto in jo pametno uporabi v trajnostnem obračanju njene vode. Za to je potrebno sodelovanje dveh slovenskih istrskih občin kakor tudi hrvaške mejne občine in obeh držav. Kar pa ni nikakršna ovira projektu, kvečjemu prednost pri komuniciranju z EU. Hrvaška občina je že pokazala zanimanje, tudi ukrepala je že: dvema sebičnima oljarnama je prepovedala delovanje.
Naši ljudski župani naj raje zaobidejo Dragonjevo metodično pleteničenje o obvladovanju turističnega gospodarstva v Istri. Te blodnje niso nič drugega kot nadaljnje odtegovanje akumuliranega kapitala iz dela delavcev v turizmu v prejšnjih obdobjih. Do malo nazaj so se od tega debelili vsaj domači nenasitneži. Zdaj se pa ustvarja koridor, koder se odtegnjena plača delavcem pretaka v zelo tuje žepe. Domači delavec, če sploh je domači, ostaja izkoriščana in izkoriščena delovna sila po različnih vzorcih že od suženjstva naprej. Za občane v delitvi turistične pogače ne ostane nič, kvečjemu višji strošek komunalnih storitev in občasna dokapitalizacija (beri: odvzem mojega in tvojega denarja) hotelskih družb, da se bodo nadalje prodale. Vsi vemo, da z normalnim poslovanjem naše kakovostno grajene in drago opremljene hotelske kapacitete ne morejo biti dobičkonosne na kratek rok. Splačajo se samo preprodajalcem, ki jim dobiček priskrbi država iz proračuna.
In ravno takšno plenjenje našega pridobljenega in ustvarjenega kapitala morajo ublažiti naši lokalni oblastniki. Turistično gospodarstvo mora prispevati dostojno plačana delovna mesta. Ne pa da je njegov prispevek zgolj to, da se število prebivalcev manjša in se umika turističnim dejavnostim. Nabor novih domačih županov nam vzbuja upanje, da bodo naredili predah pri lučkah in turističnem betonu ter se bodo posvetili trajnim vrednotam okolja in svojim občanom. Premik k ljudem bo vsekakor zanimiv tudi za obiskovalce, ko bodo spoznavali kraje, ki živijo in so prijazni do prebivalcev.
Oljarne so za letos zaprle svoja vrata. Iz Dragonje se je izločila njena letna čišča. Istra naj se očisti tujih zgledov.
Nadja Bažec, Sv. Peter