Smola pa taka
Dean Bombač nima sreče z velikimi tekmovanji. V ožjem reprezentančnem krogu oziroma med kandidati za nastop je bil že pred evropskim prvenstvom (EP) leta 2012 v Srbiji in leto dni kasneje pred svetovnim prvenstvom (SP) v Španiji, a je priprave končal kot višek. Lani se slovenski izbrani vrsti ni uspelo prebiti na EP na Danskem. Letos pa se je primorski rokometni reprezentant končno znašel na seznamu potnikov za SP, a ga je končal predčasno, kar po videnem in razvoju dogodkov pred in med turnirjem ni presenetljivo. Je pa za organizatorja igre madžarskega Szegeda to gotovo boleče.
Poškodbe so v dobršni meri krojile reprezentančni seznam potnikov za Doho, posredno pa so vplivale tudi na Bombačevo slovo po skupinskem delu tekmovanja. Vsaka reprezentanca lahko na tem SP opravi dve menjavi med samim turnirjem. Slovenski selektor Boris Denić je čakal na okrevanje dveh rekonvalescentov, Uroša Bundala, ki tvori centralni blok obrambe in strelca razbijača Klemna Cehteta, ki igra na položaju levega zunanjega igralca. Prav to vlogo je v Dohi opravljal Bombač, pri čemer tako kot soigralci v skupinskem delu ni blestel.
Po vključitvi Bundala, ki je zamenjal mladega krožnega napadalca Blaža Blagotinška, in novici, da je Cehte pozdravil svojo poškodbo, so se Bombačeva izhodišča precej poslabšala. Denić je v skupinskem delu kot alternativo Urošu Zormanu na položaju srednjega zunanjega igralca koristil Marka Bezjaka, na levem zunanjem pa je bil prvi izbor Sebastian Skube. V takšni razdelitvi vlog je bilo jasno, da je Bombač eden prvih kandidatov za slovo. Morda bi se slovenski strokovni štab lahko odrekel enemu od obrambnih specialistov, denimo Miladinu Kozlini, a ni želel tvegati.
Nesoglasja znotraj ekipe oziroma spor s kapetanom Zormanom prav tako niso šli v prid 26-letnemu Bombaču, ki bo v aktualnih razmerjih moči vselej nekje na robu reprezentance. Spremembe se obetajo v novem olimpijskem ciklusu, torej po Riu 2016.