Slovenija ima talent
Slovenski odbojkarji jutri začenjajo evropsko prvenstvo. Srebrno odličje pred dvema letoma je veljalo za senzacijo, nova medalja pa bi pomenila potrditev kakovosti, a tudi zrelosti reprezentance, ki bo na Poljskem skušala spisati novo uspešnico. Če je pred dvema letoma Slovenija pripravila prvovrstno presenečenje, ko se je povzpela na zmagovalni oder, so izhodišča pred 30. evropskim prvenstvom precej obetavnejša. Po drugi strani so večja tudi pričakovanja. Slovenski odbojkarji so medtem rezultatsko letvico postavili zelo visoko.
V dveh letih so vse zastavljene cilje uresničili. Letos so se sploh prvič prebili na svetovno prvenstvo in se po potovalnih in tekmovalnih odisejadah v Afriki, Aziji in Avstraliji uvrstili tudi v elitni razred svetovne lige, pred katero pa so ji interesi mednarodne krovne zveze in njenih vplivnih članic brez večjih pomislekov priprli vrata. Slovenija nikoli ne bo tržno zanimiva reprezentanca, kot je denimo Nemčija, ki jo zdaj vodi strateg športnega podviga izpred dveh let, Andrea Giani, in (še) ni odbojkarska velesila. Takšen status si mora priboriti oziroma ga potrjevati na velikih tekmovanjih.
Evropsko prvenstvo je po dveh letih prvi merodajen test slovenskega potenciala in (tekmovalnega) značaja. Srebrna medalja v Bolgariji ni zadostovala niti za uvrstitev v dodatne olimpijske kvalifikacije in morebiten nastop v Riu, krstna uvrstitev na svetovno prvenstvo prihodnje leto pa je bila na kvalifikacijskem turnirju v Stožicah skoraj samoumevna. Tudi preboj v prvi razred svetovne lige je bil označen kot eden glavnih letošnjih ciljev reprezentance, ki jo v zmagovitem obdobju odlikujeta tudi povezanost in predanost moštvenim ciljem.
Odbojkarska Slovenija nedvomno ima tudi talent. To je med drugim prepoznalo 30 kandidatov, ki so se prijavili za selektorja po Gianijevem odhodu. Slobodan Kovač je stopil v kar velike čevlje svojega predhodnika. Druga zaporedna medalja na prvenstvih stare celine bi bila v tekmovalnem in časovnem kontekstu nemara še večji dosežek. V ekipnih igrah z žogo je (bila) pot do slovenskega odličja na evropskih ali svetovnih prvenstvih sila trnova, ponovitev vrhunskih dosežkov, kot je polfinale, pa skoraj misija nemogoče.
Vprašajte košarkarje ali rokometaše, ki so praviloma precej bolj na očeh slovenske športne javnosti. Na prvih petih evropskih prvenstvih (2001, 2007, 2009, 2011, 2013) so slovenski odbojkarji vknjižili vsega skupaj tri zmage, pred dvema letoma pa so se v Bolgariji izstrelili med zvezde. Da bi jim le bile tudi na Poljskem naklonjene.