Predolgo zimsko spanje

Včeraj so prvi del sezone končali nogometni tretjeligaši, po razporedu celo z enotedensko zamudo, saj je panika ob novembrskih poplavah odnesla tudi nogometni krog v ligi samih primorskih ligašev. Že prejšnji vikend je padel zastor tudi nad drugoligaško sceno, tudi tam z enotedenskim zamikom zavoljo nekaj preloženih tekem. Na prvi pogled nič nenavadnega, tako je že dolga leta, na to so navajeni tako igralci kot gledalci, ki nižjeligaše še spremljajo. Če je bilo to še sprejemljivo pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ne pomeni, da je tudi danes prav, da se bo ligaško tekmovalno kolesje spet zavrtelo - verjeli ali ne - sredi marca. Torej šele po štirimesečnem tekmovalnem postu. Tako razbito in razvlečeno tekmovanje je nedvomno ob kredibilnost, zanimanje in - svoj smisel.

Samo čez (nekdanjo) mejo je treba pogledati, pa bo jasno, da že v zamejstvu čez zimo nogometa ne odpovedujejo in podobno ravnajo tudi drugod v razvitem nogometnem svetu. Drži, da je vzdrževanje igrišč pozimi zahtevnejše in dražje, a so tudi marsikje na Slovenskem v zadnjih letih le šli v korak s časom in posodobili nogometno infrastrukturo z umetnimi površinami, ki omogočajo dejavnost tudi v manj prijaznem vremenskem obdobju.

Da bi nogomet napredoval, bi morala nižjeligaška tekmovanja poskrkati čim več mladih nogometašev, ki imajo za sabo prepoznavne klubske nogometne šole, a po obetavni kadetski in mladinski poti ob genereacijskem preskoku v matičnih klubih ne dobijo takoj priložnosti v članski ekipi. Saj ravno zato obstajajo številni klubi, ki tekmujejo na različnih kakovostnih ravneh. Prav tretjeligaši ponujajo lepo priložnost za uveljavljanje in dokazovanje nogometašev ter poligon, na katerem lahko klubi, ki še zmorejo profesionalni ustroj, spoznajo nogometne potenciale. Nižjeligaška tekmovanja bi morala biti kalilnica nogometnih potencialov, a ti ob sporedu, ki najeda samo tekmovanje, prekmalu izstrelijo vse naboje. Rekreativci bodo sicer ob štirimesečnih premorih do pomladi spet obudili željo po igranju, toda obetavni nogometaši v teh ligah ne bodo nikoli postali, kar bi lahko bili, ker dolgi tekmovalni premori onemogočajo vsak resnejši razvoj. Za kakršenkoli resen napredek bi morali čim prej ukiniti tako dolge premore, saj ti koristijo samo tistim, ki so resne tekmovalne ambicije že prekrižali.

In pri tem niti prvoligaši s svojim trimesečnim premorom niso noben vzor.

---

---